Translate

sobota, 17. julij 2010

Buča buča

Hehe, najprej opozorilo, če bo vmes kakšen neumesen komentar. Bučk namreč nikoli nisem marala. Kot majhna sem hodila okoli bikov, kokošk, tudi prašičev, ker sem pač iz vasi, kjer je kaj nekaj kmetij, pa tudi mi smo včasih imeli nekaj malega od zgoraj naštetega. In kot posledica tega sem se že takrat navadila, da pač buče jedo prašiči. Samo prašiči.

In čeprav mi pravijo doma drugače, jih mi nikoli nismo jedli. Kasneje pa so v naši družini postali čisto navdušeni nad njimi. Seveda, drugačnimi, jedilnimi. Ampak v meni je še vedno prepričanje, da pač tega ljudje enostavno ne jemo. In pika. Pa smo se vsakič znova kregali, ker pač tega nisem hotela jesti. Počasi, ampak res počaaaaaaaaasi, sem jih poskusila uživati tako, da so se narezale na kolobarčke in se potem popekle z obeh strani. Lahko jih prej pomokaš, jih spaniraš kot dunajske, ali pa enostavno samo malo dodatka k jedem (ali vegeto) vtreš z ene ali obeh strani (lahko tudi malo suhega česna v prahu) in jih tako dobro popečeš. Pa še to bolj omejeno, ker me čisto prehitro nasitijo, pri nas pa se to vedno DODA k neki že glavni jedi. Potem se pa nažreš – dobesedno.

Letos pa mi presenetljivo prijajo. Nek večer sem jih spet popekla – samo na vegeti in česnu, da je vsaj malce manj nasitno – in sem si jih, po pravici povedano, prav zaželela. Sploh v tej vročini.

Danes pa sem sama sebe presenetila. In, po mojem, tudi mamo. Hehe, sem dejansko razmišljala, da verjetno misli, da mi je tale vročina že počasi v glavo stopila. :) Za kosilo smo si poleg čisto mladega domačega pečenega krompirja privoščile neke vrste omakco. Takole sem jo naredila:

  • 1 dokaj velika bučka (svetla, bela, ne tista zgoraj ali tista, katero ponavadi lahko kupiš v naših trgovinah)
  • 2 srednje velika paradižnika
  • 2 beli papriki
  • 3 kar velike stroke česna
  • 1 srednja bela čebula
  • vegeta, sol, olivno olje (izraz ‘oljčno’ še vedno ne priznavam), črni poper, kajenski poper

Na olivnem olju prepražimo na drobno nasekljano čebulo. Ko zarumeni, dodamo na kockice narezan česen in pustimo nekaj sekund, da se prepraži toliko, da zadiši. Nato bučko narežemo na kocke (velikost je poljubna, po okusu posameznika) brez, da jo olupimo, ker gre še za zelo mlado bučko. Premešamo, da se prepraži, in malo zalijemo, da se nekaj minutk duši. Nato dodamo narezane paprike (na trakce, na krajše trakce – po želji) in pustimo, da tekočina še malo izpari. Čisto na koncu pa dodamo paradižnike narezane na kocke. Ko od sebe dajo tekočino, dodamo vegeto, sol, poper in kajenski poper, vse skupaj premešamo in pustimo, da se še nekaj časa duši. Sama sem poleg začimb dodala še malo sojine omake in nato pustila dušit. Še manj kot čajno žličko.

Nato postrežemo.

Jaz osebno sem dala to kar zraven pečenega krompirja, da se je še ta malo nalezel okusa. Njamsi!! :) :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...