
Letos pa mi presenetljivo prijajo. Nek večer sem jih spet popekla – samo na vegeti in česnu, da je vsaj malce manj nasitno – in sem si jih, po pravici povedano, prav zaželela. Sploh v tej vročini.
Danes pa sem sama sebe presenetila. In, po mojem, tudi mamo. Hehe, sem dejansko razmišljala, da verjetno misli, da mi je tale vročina že počasi v glavo stopila. :) Za kosilo smo si poleg čisto mladega domačega pečenega krompirja privoščile neke vrste omakco. Takole sem jo naredila:
- 1 dokaj velika bučka (svetla, bela, ne tista zgoraj ali tista, katero ponavadi lahko kupiš v naših trgovinah)
- 2 srednje velika paradižnika
- 2 beli papriki
- 3 kar velike stroke česna
- 1 srednja bela čebula
- vegeta, sol, olivno olje (izraz ‘oljčno’ še vedno ne priznavam), črni poper, kajenski poper
Na olivnem olju prepražimo na drobno nasekljano čebulo. Ko zarumeni, dodamo na kockice narezan česen in pustimo nekaj sekund, da se prepraži toliko, da zadiši. Nato bučko narežemo na kocke (velikost je poljubna, po okusu posameznika) brez, da jo olupimo, ker gre še za zelo mlado bučko. Premešamo, da se prepraži, in malo zalijemo, da se nekaj minutk duši. Nato dodamo narezane paprike (na trakce, na krajše trakce – po želji) in pustimo, da tekočina še malo izpari. Čisto na koncu pa dodamo paradižnike narezane na kocke. Ko od sebe dajo tekočino, dodamo vegeto, sol, poper in kajenski poper, vse skupaj premešamo in pustimo, da se še nekaj časa duši. Sama sem poleg začimb dodala še malo sojine omake in nato pustila dušit. Še manj kot čajno žličko.
Nato postrežemo.
Jaz osebno sem dala to kar zraven pečenega krompirja, da se je še ta malo nalezel okusa. Njamsi!! :) :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar