Potica a.k.a The Potitza :)

Ena izmed najbolj značilnih slovenskih sladic, katera se ponavadi peče za božič oz. božični večer, tradicionalna pa je tudi ob Veliki noči. Uff, to leto sem jo reeees težko dočakala. Pa te spomni sneg, ko začne počasi padati in ceste pokrije tako kot bi narahlo posul sladkor v prahu na potico. Ali pa začne sredi zasnežene narave pihati veter in nasuje zgornjo svežo plast snega na spluženo cesto in spet asociacija na posladkano sveže spečeno potico. Jajks! :)

Samo delo sicer vzame kar nekaj časa. Ampak sam rezultat je 100% vreden!

Potrebujem:

• 500g mehke moke
• 1 in 1/4 suhega kvasa
• naribano lupinico limone
• sol
• rum
• 300g mletih orehov
• cimet, sladkor, grenek kakav, med (1 jedilna žlica), vroče mleko, rum
• 2 jajci
• 150g sladkorja
• 150g margarine
• 1 vanili sladkor
• 200g rozin
• sladkor v prahu (za posipanje na koncu - ni pa obvezen)

Takole pa sem začela:

Najprej rozine namočim v rum - količina je čisto odvisna od okusa posameznika.



Zatem pripravim orehovo maso. V mlete orehe dam cimet (po okusu), kakav (po okusu), sladkor in dobro premešam. Nato te orehe poparim z vročim mlekom (tudi, če vam je med gretjem mleka le-to zavrelo, ni popolnoma nič narobe - v bistvu je še boljše). Dobro premešam, da pride masa v obliki paste, NE tekočine. Temu nato dodam še 1 jedilno žlico medu in 2 žlici ruma (tudi ta je lahko čisto po okusu posameznika). Vse skupaj dobro premešam in poskusim. Nato pustim stati.

Na tej točki začnem s pripravo testa. Moko presejem in ji dodam malček soli ter kvas. Za okus naribam tudi nekaj limonine lupinice. Z vilico dobro premešam.
Nato v dveh posodi ločim jajci - beljake in rumenjake. V posodo z rumenjaki dodam margarino, sladkor, vanili sladkor, 1 jedilno žličko ruma (lahko pa spet po okusu posameznika) ter z mešalnikom zmešam, da dobim gostejšo, a enakomerno maso. Da bo malce mehkejša, dodam malo mlačnega mleka in spet z mešalnikom premešam.
To slednjo zmes dodam zmesi moke in pričnem mešati z mešalnikom. Mešalnik namreč samemu testu doda kanček več zraka in ga zato naredi mehkejšega. Postopoma dodajam mlačno mleko in zraven še naprej mešam z mešalnikom. Ko začne testo počasi odstopati od posode, še rahlo zmesim z roko in malce moke, potem pa posodo za vzhajanje zaprem ter jo nastavim na nekaj toplega. Spodaj si lahko pogledate moj primer. V posodi spodaj je pogreto mleko (lahko je tudi voda - samo, da nekaj oddaja toploto).



Ko se posoda odpre (na tej točki je testo dovolj vzhajano), testo na pomokani površini razvaljam na debelino prsta. (**) Zgornji del razvaljanega testa rahlo naoljim, da bom lažje nanesla orehovo maso (da bo dejansko ostala na testu in ne bo sledila žlici :) ). Na to dam orehovo maso in jo razmažem po celi površini. Čisto na koncu posujem še namočene rozine, rum, ki pa ostane, enostavno polijem po masi. Na tej točki testo zvijem v zavitek.

Pekač namastim z margarino in čez njo nasujem malce moke ali pa drobtin (da se med pečenjem testo ne prime). 'Zvitek' v poljubni obliki vstavim v pekač, z vilico pa ga celega prepikam. Skozi te luknjice bo med samim pečenjem izhajal odvečen zrak. Pekač z zvitkom pokrijem s krpo, ga postavim zopet na toplo površino in ga pustim vzhajati toliko časa, da dvakratno pridobi na količini.

-------------------------------------------------------------------------------------------------
** V tem času preostala jajčna beljaka stepem z malce soli v trd sneg in ga postopoma vmešam v orehovo maso, da bo mehkejša in bolj voljna.


-------------------------------------------------------------------------------------------------

Ko potica že dobro vzhaja, pečico vklopim na 200 stopinj Celzija.

Tik preden gre testo v pečico, zgornji del premažem s stepenim jajcem ali pa samo z oljem tako, da nastane gladka površina (to namreč ustvari lepo barvo med pečenjem).

Potico pečem cca. 1 uro. Potem preverim, če je pečena tako, da z nožem sladico zabodem. Če se na nožu še pojavi testo, potem, seveda, zadevo vrnem nazaj v pečico, da se do konca zapeče.

Ko je pečena, jo lahko rahlo posujem s sladkorjem v prahu.

Opombe!

• Sestavine, kot so margarina, moka in jajca, je priporočljivo dati na sobno temperaturo za vsaj polovico dneva. Če imajo takšno temperaturo, se namreč veliko lažje dela z njimi.
• Samo delo potice je priporočljivo v dobro segreti kuhinji, še posebej v času vzhajanja.

Hihihi, a vidite, zakaj me potem rahel sneg spominja na potičko? :))

Bo dovolj opotičena?

Božični sadni kruh

Za vsak Božič enostavno mora biti tudi božični sadni kruh. Ne vem, sama namreč ugotavljam, da imam bolj in bolj rada peciva, ki vsebujejo delčke suhega sadja; vse od tistih sadežev, kateri so dejansko sušeni, do suhega sadja v obliki oreščkov. Takšna peciva so potem velikokrat v končni fazi še bolj zdrava od ostalih.

To leto sem poskusila recept, katerega sem zasledila v letošnji prilogi Nedeljskega dnevnika Nika. Samega postopka, katerega so zapisali tam, ne bom pisala, ker je to še vedno njihov recept. Če vas slučajno ta zanima, potem predlagam, da si le-tega preberete v njej. Napisala pa bom sestavine, katere sem tokrat sama spet malce prilagodila.

Potrebovala sem...

• 150g margarine
• 150g sladkorja
• 5 jajc
• 250g moke
• 1/2 zavitka pecilnega praška
• 2 žlici ruma
• 50g orehov*
• 250g mešanice Študentske hrane*
• 100g mešanega kandiranega sadja*
  

Na samem začetku pripravim dodatke in jih zmešam skupaj - torej, v isto posodo dam mešanico Študentske hrane, mešano kandirano sadje in rahlo narezane orehe. To novo nastalo mešanico prelijem z dvema žlicama ruma in dobro premešam. Nato vse skupaj posujem še s 3 žlicami moke ter spet dobro premešam.**

Margarino pustim na sobni temperaturi vsaj polovico dneva, nato pa jo narežem na manjše koščke (tako bom z njo še lažje delala kot z večjim kosom). Dodam ji sladkor in jajca ter vse skupaj dobro spenim.

V moko nato dodam pecilni prašek in spet dobro premešam.

Na tej točki se moj postopek spremeni. Tu namreč uporabljam pečico, katero v originalu uporabljam za pečenje kruha. Zadevo namreč naredi res dobro.
Najprej sam pekač namastim in vstavim v pečico. Nato v njega nalijem najprej spenjeno jajčno mešanico. Kot zadnjo sestavino v posodo stresem še mešanico moke in pecilnega praška. Program nastavim na tistega, ki dela približno 3 ure in 30 minut. Ta mi namreč da znak, kdaj vstaviti dodatke oziroma suho sadje, poleg tega pa ima še vmesna vzhajanja, katera kruh naredijo resnično dober. Samo večkratno in različno mešanje pa resnično dobro premeša vse skupaj.



Opombe!
* Količinsko gledano tega res pride veliko, ampak ravno zaradi tega pride kruh še boljši.
** Na mešanico suhega sadja in dodatkov sem dodala tri žlice moke zato, da le-ti, ker so pač težji, ne bi v samem testu padli na 'dno' ampak ostanejo po celotnem testu.

Modelni keksi z ingverjem, cimetom in muškatnim oreščkom

V originalu sem delala čisto preproste modelne kekse. Letos pa sem na eni izmed spletnih strani našla podoben recept z dodanimi zgoraj naštetimi začimbami. Ingver je tokrat zame novost, a sem ugotovila, da je poleg kokosa in cimeta moja nova strast. Mmmmm!

Recept sem priredila takole:

• 500g mehke moke
• 200g margarine
• 3 rumenjaki
• 200g sladkorja
• 1 dcl mrzle vode
• 1 pecilni prašek
• 1 vanili sladkor
• limonina lupinica (po okusu posameznika)
• 1 čajna žlička mletega cimeta
• 2 čajni žlički mletega ingverja
• četrt čajne žličke muškatnega oreščka
• četrt čajne žličke soli

Najprej zmešam suhe sestavine. V moko dam pecilni prašek, cimet, ingver, muškatni orešček in sol ter dobro premešam. Na tej točki mešanica močnooooo zadiši. :)

Naslednji korak so 'mokre' sestavine. Rumenjake dobro premešam, dodam naribano limonino lupinico (jaz se tule kar potrudim in zribam celo limono, ker mi je res všeč okus, ki ga da), vanili sladkor, sladkor in na sobni temperaturi ogreto margarino. Vse to zmešam z mešalnikom v enakomerno zmes. Dodam še vodo ter spet dobro premešam.

Na tej točki začnem postopoma dodajati mešanico z moko in začimbami. Nekaj časa testo še mešam z mešalnikom. Ko pa se dobro zgosti, preostalo mešanico moke in začimb vnesem z gnetenjem testa z rokami.

Testo nato razvaljam na pomokani površini in oblikujem kekse.

Te dam v pekač, katerega sem prej obložila s peko papirjem. Pečem jih na 180 stopinj Celzija do željene barve.

Meni so sicer všeč takšni kot so na tej sliki - brez dodatkov. Lahko pa jih tudi posujete s sladkorjem, polijete s čokolado, dodate mandlje, orehe, ipd.

Iz te količine pa jih pride ogromnoooooo!! :))

Domači prijatelj

Pred nekaj meseci sem na internetu našla en super recept. Kot majhna sem namreč oboževala tele piškote, a sem vedno jedla tiste iz trgovine. Enkrat pa sem čisto po naključju prišla do tele strani, recept preiskusila in sedaj ga enostavno obožujem.

Rahlo sem ga sicer priredila, ampak je vseeno super.

Torej potrebujem...

• 4 jajca
• 250g sladkorja (lahko tudi v prahu, a ni obvezen)
• 400g moke
• 1/2 pecilnega praška
• 300g dodatkov (sama sem čisto po spletu okoliščin izbrala 200g rozin in 100 g malo narezanih orehov)

Najprej zmešam suhe sestavine - moko in pecilni prašek. V drugi posodi nato zmešam izbrane dodatke oziroma suho sadje (v mojem primeru rozine in orehe). V tretjo posodo ubijem jajca in jih z vilico dobro premešam. Tem dodam sladkor ter ob mešanju ustvarim enakomerno zmes. Pripravljeno suho sadje oziroma dodatke vmešam v jajčno mešanico, nato pa postopoma dodajam mešanico moke in pecilnega praška. Tu vam predlagam, da uporabljate kuhalnico ali pa t.i. spatulo. Testo v končni fazi namreč pride dokaj mokro in lepljivo.

Ravno iz istega razloga pri oblikovanju hlebčkov sama prej zmočim roke z mrzlo vodo. V nasprotnem primeru se testo namreč čisto preveč lepi na kožo in otežuje delo. Oblikovane hlebčke dam v pekač, katerega sem prej obložila s peko papirjem.

Zadevo pečem približno 30 minut na 180 stopinj Celzija.

Še tople iz pečice, hlebčke vzamem s peko papirja in jih takoj narežem na koščke. Na tej točki so namreč še dovolj mehki in se jih lahko lepo reže. Kasneje se ohladijo in so trši (takšni pač morajo v končni fazi biti), zato bi se pri rezanju lahko preveč grdo lomili in krušili.

Tule jih je samo še za vzorec. Zadeva mi je res zeloooo všeč in je ponavadi hitro zmanjka. Uff uff! :))

Vlečeno testo

Bolj in bolj opažam v trgovinah, da se danes vse kupuje. Tudi slaščice in samo testo za slaščice. Res ne razumem, zakaj, in vsakič znova sem razočarana. Doma narejeno testo je sigurno veliko boljše in sploh ne vzame veliko časa. Tudi če se vam mudi.

Zato sem se odločila, da z vami delim svoj recept za to testo. Resnično je preprost, način je res hiter, testo pa je fenomenalno.

Pri nas namreč velikokrat delamo razne zavitke (štrudle), štruklje ali pa burek. To testo namreč lahko uporabite za vse to, sigurno pa še za kakšno drugo idejo.

Potrebujem pa tole:

• 300g moke (lahko je bela, polnozrnata, črna - preizkušajte ;) )
• 1 čajna žlička olja (sončnično ali po vašem okusu)
• 1 čajna žlička kisa
• 2 ščepca soli
• mlačna voda (ne vroča!)

Postopek pa je resnično preprost. Toliko, da testa sigurno ni potrebno kupiti v trgovini.

V posodo nasujem moko, posolim (cca. 2 ščepca, a ne prevelika), dodam olje, kis in začnem mešati z vilico. Nato počasi dodajam vodo in redno mešam z vilico. Sami lahko opazite, kdaj bo ta mešanica ravno prava, da začnete zadevo mesiti z roko. V končni fazi mora biti testo ravno prava mešanica mehkobe in trdote. Ne sme biti premehko, ker imate potem lahko probleme pri vlečenju testa. Testo namreč v tem primeru leze nazaj. Naj samo opomnim, da se vseeno lahko naredi, da malo leze nazaj, zato se ne prehitro ustrašiti. Bodite vztrajni. Slej ali prej se bo ustavil. :)

Ko ga do konca zmesim, malo kopico testa naoljim po celotni površini, pokrijem s servetom in ga pustim na sobni temperaturi počivati približno 3o minut. Načeloma tu ni preveč skrbi, da bi testo predolgo stalo. Če pač nanese tako, da testo dlje stoji oz. počiva, je dejansko še boljše.

Po 'počitku' ga na pomokani površini razvaljam in na koncu še razvlečem počasi in nežno z rokami čimbolj na tanko.

Na njega potem lahko daste kar koli vam je pač všeč. Lahko so to naribana jabolka za jabolčni zavitek, češnje, kakšno drugo sadje (pri kakršnem koli sadju imam sama navado, da stopim nekaj masla oz. margarine in na tem porjavim krušne drobtine - to potem namažem direktno na testo, potem pa na to dodam sadje), skuto oz. skutno mešanico (sladko ali slano), meso, zelenjavo, itd. Let your imagination run wild!! ;)

Tole je eden izmed rezultatov - tokrat zvit kot burek, v resnici pa je češnjev zavitek. Njamsi!

Domača gobova juha

Odločila sem se, da z vami delim tudi recept za domačo gobovo juho, katero sem že omenjala prej pod 'kratki namigi'.

Ker sem si jo zaželela ravno včeraj, sem se odločila, da jo danes po dolgem času naredim za kosilo.

Tole sem potrebovala:

• 2 velika krompirja
• gobe (nekako so mi tu najbolj všeč štorovke)
  
• 1 por
• 2 stroka česna
• 1 manjša čebula
• 2 srednje velika korenja
• zelena, peteršilj, šetraj, lovorjev list
• sol, vegeta, poper, zelenjavna kocka
• moka, sladka paprika, olivno olje
• 1 polna žlička paradižnikovega koncentrata
• ( lahko tudi koleraba )

Najprej solim vodo in jo dam na ogenj. V njo dodam gobe, 1 lovorjev list, zeleno, peteršilj in šetraj ter pustim, da počasi vre.

Na olivnem olju prepražim čebulo, por in česen. Dodam narezano korenje (in kolerabo) in na kocke narezan krompir. Vse skupaj dobro prepražim. Sama rada zelenjavo za juho dobro prepražim, ker da juhi kasneje res boljši okus. Nato dodam moko, sladko papriko, dobro premešam in zalijem s toplo vodo (!! glej opombe spodaj !!). Vodo z gobami in začimbami prelijem k zelenjavi. Solim, popram, dodam vegeto in zelenjavno kocko ter pustim spet nekaj časa vreti.

Čez čas poskusim krompir, če je dovolj skuhan. Ko dejansko je skuhan, dodam še polno žličko paradižnikovega koncentrata. Dobro premešam in pustim vreti še cca. 5-10 minut. Poskusim in po potrebi še dodatno začinim.

Opombe!

• Ko prepraženo zelenjavo zalijem z vodo, mora obvezno biti TOPLA. Ne sme biti mrzla, ker bo zaradi tega zakrknil krompir, ki se je medtem že dovolj segrel. Prav tako pa ne sme biti vroča, ker bo škodila moki.
• Preden dodam paradižnikovo mezgo, mora OBVEZNO krompir že biti dovolj kuhan. Kislina v koncentratu namreč zaustavi kuhanje, krompir pa postane trd.
  

Segedin

Nekaj časa je bilo tišine. Bila sem namreč cel november čisto zaposlena. Ampak uspešen je pa bil! To je glavno! :)

In ker se počasi približujejo prazniki, bomo spet začeli peči. Uff, moja domišljija že teče maratone! :) Ampak o tem kasneje - ko bo čas za to.

Že nekaj časa imam močno željo po kislem. Pri naši hiši namreč obožujemo kislo, sploh kislo zelje. In ker smo bili proti jeseni pridni in smo ga pripravili za ozimnico, ga sedaj lahko papcamo. Njamsi! Tako je včeraj zvečer padla ideja, da bo danes za kosilo Segedin. Tokrat sem ga prvič naredila sama.

Potrebovala pa sem:

• 1 srednje velika čebula
• 3-4 veliki stroki česna
• 4 srednje debeli goveji zrezki
  
• sol, poper, vegeta
• moka, sladka paprika, voda, paradižnikov koncentrat
• suho meso ali prekajena klobasa
• kislo zelje
• kumina, lovorjev list
• olivno olje

V večjo posodo (pri nas ponavadi naredimo za večkrat, ker se takšna jed ne splača delati za enkrat - nekako ne pride tako dobra) nalijem vodo, solim in dam na plin. Medtem narežem kislo zelje (če delam z glavami kislega zelja; v nasprotnem primeru pa je tako ali tako že narezano) in ga dam v vrelo vodo (načeloma tudi ni nič narobe, če ga dam preden zavre). Dodam lovorjev list (ne glede na količino končnega izdelka je priporočljivo dati manjšo količino, saj je lovorjev list zelo aromatičen - princip 'less-is-more') in kumino. Zmanjšam ogenj in pustim, da počasi vre.

Na olivnem olju prepražim nasekljano čebulo (da zarjavi) in dodam česen. Goveje zrezke narežem na kocke poljubne velikosti (priporočam, da niso prevelike, ker se bo meso tako hitreje skuhalo) in jih dodam čebuli in česnu. Medtem, ko se meso praži, dodam sol, poper in vegeto - želim namreč, da meso vpije nekaj okusa teh začimb še preden naredi rahlo skorjico. Ko res lepo zarjavi (takšno da namreč še boljši okus kasneje), dodam moko in sladko papriko ter dobro premešam. Zalijem z mrzlo vodo in dodam zelo polno čajno žličko paradižnikovega koncentrata. Dobro premešam, da se le-ta dobro zmeša s tekočino. Če je pregosto, dodam še vode. Nekaj minut pustim vreti, medtem pa na kocke narežem še suho meso (ali prekajeno klobaso). Tega vmešam v paradižnikovo omako, premešam in vmešam v kislo zelje, ki je ves ta čas počasi vrelo. Dobro premešam in pustim vreti še cca. 20 minut. Po tem času poskusim, če je meso že dovolj mehko in če je celotna zadeva dovolj začinjena.



Opombe!

• V originalu se uporablja svinjsko meso. V tem primeru prekajeno meso ni potrebno dodajati - svinjsko meso ima namreč samo dovolj arome. Je pa res težje prebavljivo.
• Ko zalijemo meso, na katerem je že dodana moka, mora biti voda obvezno MRZLA - v nasprotnem primeru se lahko naredijo nepotrebne kepe.
• Pri večini stvari zgoraj nisem omenjala dejanskih količin (količina suhega mesa, moke, ostalih začimb, vode, kislega zelja), ker je spet stvar okusa vsakega posameznika.
• Kislo zelje, ki je kisano doma (včasih tudi kupljeno), je pred samim kuhanjem potrebno preprati, da Segedin ne bo prekisel. Lahko pa se znajdemo tudi tako, da ga že dejansko damo kuhati. Ko nekaj časa vre, poskusimo vodo; če je prekisla, vodo odlijemo in nalijemo novo ter spet damo na ogenj (seveda, skupaj z zeljem).