Mlečni riž (malo drugače)

Že od nekdaj obožujem riž. Na kateri koli način. Pa če je slan ali sladek. Zato me je danes presenetilo, da v vsem tem času še nisem napisala niti enega recepta, v katerem je ponavadi le-ta glavna sestavina. Ko pride čas za mlečni riž, je zame priporočljivo, da jih zraven je več ali pa da se te jedi naredi res samo za enkrat in, seveda, normalna porcija. Zakaj? Preprosto zato, ker se pri taki jedi res ne morem zadržati, da ne bi vzela dodatka. Ja! Ker mi je reeeees dober! :) In tudi zato bo tale recept napisan za 1 osebo. Za več pač enostavno pomnožite.

Tako sem včeraj čisto po naključju naletela na tale recept. Ja, spet Ina Garten. :) Pa so 'lušte' spet tu. Sicer sem ga zopet malce prilagodila, enako pa lahko naredi tudi kdo izmed vas - sestavine pač uporabite po svojem okusu.

Moje so bile takšne...

• 80 g riža
• voda (glej razlago spodaj)
• 1/4 čajne žličke soli
• 2 čajni žlički sladkorja
• mleko 1,5% (po potrebi)
• 1 čajna žlička vanilijeve arome
• 7 lešnikov
• 4 orehi
• 4 velike suhe slive (narezane na koščke)
• 10 g rozin (malih)
• cimet (po okusu)

Na samem začetku odmerim količino vode tako, da v neki manjši posodi odtehtam 80 g riža. Ob tem pogledam, do kam v posodi sam riž sega in do tja nalijem vodo po tem, ko riž že stresem v posodo, v kateri se bo kuhal. Oboje solim. Posodo pokrijem in počakam, da voda zavre. Nato zmanjšam ogenj na najmanjšo vrednost, premešam in pustim, da tekočina povre. Ko je riž že skoraj na suhem, počasi začnem z dolivanjem mleka. Vsakič ga namreč nalijem toliko, da pokrije količino riža v posodi. Ogenj je še vedno na najmanjši vrednosti oziroma na takšni, da jed ves čas rahlo vre. Na tej točki priporočam, da ostanete pri štedilniku, ker je treba redno mešati, da se vam ne prime na dno posode. Vsakič znova - ko tekočine (v tem primeru mleka) že skoraj zmanjka, ga ponovno dolijem. Le-ta zelo hitro ponovno zavre. Še enkrat, ne pozabite mešati!

Nekje na pol poti dodam sladkor. Sama sem sicer dala žličko po žličko, ker mi namreč že mleko (po mojem okusu) jed kar lepo zasladi, kasneje pa bodo tudi nekatere ostale sestavine pridale k sami sladkosti. Zato ne pretiravajte, sploh če nimate radi preveč sladko.

Ko sem nekje vmes riž poskusila in je že lepo v stilu al dente, dodam vanilijevo aromo in cimet ter spet dobro premešam.

Lešnike in orehe nasekljam ali pa narežem na manjše kose ter jih v suhi ponvi na hitro popražim. Samo, da zadišijo pa bo dovolj.

Ina sicer priporoča, da rozine prej namočite. Sama se nekako nisem odločila za to verzijo, ker se mi zdi, da bi se potem preveč ovlažile. To vlogo pa bo tako ali tako odigralo mleko. Zato jih, tik preden zadnje mleko povre in je riž že res dovolj skuhan, dodam kar tako, istočasno pa tudi prepražene zgoraj omenjene oreščke ter narezane suhe slive.

Dobro vse skupaj premešam iiiiin postrežem.

Uff, a se zavedate, kako težko je bilo počakati, da tole poslikam? :)

Piškoti iz ovsenih kosmičev

Uff, uff, uff! Tale recept je z moje strani še čisto svež. Takoj po kosilu sem se namreč končno spravila preiskusiti recept, na katerega sem naletela tule.

Nekaj časa že iščem dober recept ali pa namig, kako narediti ovsene piškote na čimbolj zdrav način. To je predvsem za tisti moment, ko se ti reeeees 'lušta' nekaj sladkega, nisi pa za neke težke ogljikove hidrate. Tule jih sploh ni veliko pa še lahki so. Piškoti so prav tako primerni za prigrizek v službi ali pa kje po opravkih. Celo eden je čisto dovolj.

Torej, kako to, da so tako zdravi? Pa poglejmo.

Potrebovala sem...

• 75 g kokosovega masla
• 125 g grobih ovsenih kosmičev
• 75 g rjavega sladkorja
• 1 jajce
• 1 čajna žlička vanilijeve esence
• 50 g polnozrnate pirine moke
• 1 zvrhana čajna žlička pecilnega
• (uporabite lahko tudi različne oreščke in suho sadje)

Kokosovo maslo raztopim in v njega, ko je še na plinu, stresem ovsene kosmiče. Dobro premešam in jih malo prepražim (mmm, kako lepo zadiši vse skupaj na tej točki). Nato jih odstavim in pustim, da se ohladijo.

V drugi posodi zmešam moko in pecilni.

V tretji pa stepem jajce, postopoma dodajam sladkor, na koncu pa še vanilijevo esenco. Sam proces stepanja zaključim, ko že vidim, da se mešanica dejansko začne rahlo peniti ali enostavno, ko se sladkor v njej raztopi.

V to slednjo nato postopoma dodajam mešanico moke in pecilnega.

Na tej točki mešalnik zamenjam za spatulo ali kuhalnico (seveda, spet odvisno od vas, kaj rajši uporabljate). V pripravljeno mešanico čisto na koncu tako vmešam še na kokosovem maslu prepražene ovsene kosmiče.

Edino, kar še preostane, je oblikovanje bodočih piškotov. Sama sem enostavno uporabila tole. Že nekaj časa vsak dan opazujem, kako jo Američani uporabljajo v svojih oddajah pa sem se koooončno odločila poskusiti tudi sama. Res, dejansko imate najmanj problemov. Super zadevca!

Takole naj bi zgledale kepice. Te se med samim pečenjem še razlezejo v prave piškote tako, da se res ne ustrašiti, ko boste zagledali, da se ploščijo. :)

Pečete jih na 175 do 200 stopinj Celzija (seveda, odvisno od pečice) približno 12-15 minut. Konec pečenja lahko prepoznate tako, da prostor začne res lepo dišati po pečenih ovsenih kosmičih z ostalimi dišavami; v vsakem primeru pa takrat, ko se surovo jajce ne vonja več. Ko jih vzamete iz pečice, jih je potrebno nekaj časa pustiti, da se ohladijo in tako strdijo.

Potem pa... uh! :)) No, pa saj mi ni potrebno povedati, kaj sledi, a ne? ;)

So rekli, da jih komot lahko naredim še kdaj! ;)

Zelo hitro pečena potica

Danes sem prvič poskusila nov način pečenja klasične potice. Naj na samem začetku poudarim dve stvari:

1. Recept sem uporabila isti, kakršnega uporabimo pri nas vsako leto in ga lahko najdete tule. Razlika je bila samo v tem, da sem uporabila polovično maso.
2. Tale objava je dodana tudi po oznako 'zdravo brez olja', ker sem dajem vse primere pečenja s halogeno pečico. Ja, potico sem pekla v tej pečici!

Zakaj hitro? Potica je bila pečena v 20 minutah na 175 stopinjah Celzija. Sicer sem jo pustila še dodatnih 10 minut, v vsakem primeru pa je ostala ekstremno mehka, lahka, orehova masa pa je ostala dovolj vlažna.

Enostavno ne morem dovolj poudariti, kako navdušena sem nad današnjim poskusom.

Parklji (ali pa angelčki)

Odločitev za tele je bila nekaj, čemur Američani pravijo 'spur of the moment'. Delala sem jih prvič, a sem se vseeno odločila recept rahlo spremeniti. Tokrat nimam drugih komentarjev kot le to, da sem popolnoma navdušena.

Potrebovala sem...

• 2 in 1/2 paketa suhega kvasa
• 1 kg bele moke
• 5 dl mleka
• 40 g sladkorja
• 125 g kokosovega masla
• 5 g soli
• 1 jajce
• 2 žlici sladkorja
• 2 žlici mleka
• rozine
• rdeč papir (za parkljeve jezičke)

Moko presejem, nato pa ji dodam sladkor, sol in kvas. Vse skupaj z vilico dobro, a narahlo premešam. Tačas v eni kozici pogrejem mleko, v drugi pa stopim kokosovo maslo. Slednjega občasno premešam. Oboje pustim, da se ohladi do mlačnega, nato pa ju zmešam skupaj in ju med mešanjem z mešalnikom postopoma zlijem v mešanico z moko. Iz tega nastane zelo gladko testo, ki odstopa od sten posode. Če slučajno na dnu le-te ostane še nekaj malega moke (ker mešalnik ni dosegel do dna), jo narahlo vgnetem še z rokami. Testo oblikujem v kroglo ter ga v rahlo namokani posodi pustim vzhajati 1 uro.

Naj tukaj nekaj poudarim. Sama sicer za vzhajano testo ponavadi uporabljam posodo za vzhajanje (vidna na spodnji sliki), katera ima, seveda, svoj pokrov. Ta je sicer v večini najboljša opcija. Pri takem testu pa sem se jo raje odločila pokriti s čisto krpo. Tako testo res počasi vzhaja, a veliko več pridobi na samem volumnu. Po eni uri ga je bilo enkrat toliko kot na začetku, bilo pa je res mehko.

Po pretečenem času ga dam na pomokano površino (bodite pozorni, da je le-ta sobne temperature, ker testa nočemo 'šokirati') in ga še enkrat pregnetem. Razdelim ga na 16 delov, katere oblikujem v štručke.

Vsako posebej enakomerno sploščim, na zgornjem delu (recimo, da približno 1/4 celotne štručke) malce bolj. V ta del z ostrim tankim nožem zarežem z vrha in s tem oblikujem dva rožička. Razpolovim tudi spodnji del ter tako dobim noge. Zarežem še ob strani, da naš parkeljček dobi roke.V glavo zapičim dve rozini za oči, pod njima pa s škarjami naredim zarezo za usta. Ko so spečeni, vsakemu izmed njih s pomočjo škarij ali pa noža rdeče papirčke (katere sem oblikovala v podolgovate trikotnike) vtaknem ravno na tem mestu. Tako dobijo srčkane jezičke.


Če se odločite za angelčke, je postopek takle. Vsak del testa najprej oblikujem v kroglo, katero sploščim. Tak krog najprej razrežem na polovico, isto pa naredim še z eno izmed teh polovic. S to slednjo potezo dobim krila. Ta dva manjša dela namreč spojim skupaj, kjer je ošpičen del. Večji del najprej oblikujem v valj, katerega na enem delu stisnem, da dobim glavo. Vse skupaj pritisnem na krila. Mora se dobro sprijeti. Tudi pri teh lahko uporabite rozine. Lahko so na krilih, lahko so kot oči, ...

Čisto na koncu stepem eno jajce, dodam 2 žlici sladkorja in 2 žlici mleka (tudi ta mora biti vsaj sobne temperature, ker bi v nasprotnem primeru testo spet lahko 'šokirali' in bi zato upadlo). S to mešanico s čopičem namažem vsako figurico.

Oboje sem pekla na peko papirju pri 200 stopinj Celzija približno 10 do 15 minut. V vsakem primeru, glejte, da se le-ti lepo zlato obarvajo.

Jogurt s suhim sadjem

Za večerjo že kar nekaj let nisem navajena jesti nekaj več. Zato mi je včasih kar malce čudno, ko nimam idej ter jih grem ravno zaradi tega iskat na internet. Seveda, tukaj nič ne najdem, ker vsi pišejo o nekih ogromnih obrokih. Uff! Tako se potem raje osredotočim na to, kaj mi tisti trenutek najbolj paše.

In ker ponavadi ne bi jedla kosmiče ravno vsak dan (čeprav imam mešanico različnih z različnim suhim sadjem res res RES najraje), sem nekega večera pač prišla na tole jed. Je sicer res lahka, a mi je zelo všeč.

Sama za to potrebujem...

• jogurt (lahko je sadni, lahko pa tudi navadni; sama uporabim navadnega in z malo mlečne maščobe)
• rozine
• suhe slive

V posodo stresem nekaj rozin, suhe slive razkoščičim in jih narežem na manjše koščke, vse to pa prelijem z jogurtom.



Na tej točki sicer lahko dodate še drugo suho sadje, lahko tudi kombinirate s svežim, kar vse skupaj še bolj osveži. Uporabite pa lahko tudi razne začimbe/dišave po vašem okusu; cimet, sladkor, vanili sladkor, kakav, ipd. Ali pa oreščke.

Doooober tek!

Pirini muffini z rozinami in suhimi slivami

Kadar ni veliko časa, sladko pa bi enostavno imeli pri hiši, se spravim eksperimentirati z muffini. Ja, za to je vedno dovolj časa, hehe. Zelo rada jih imam s pirino moko, ker se veliko lažje prebavijo. Poskusila sem jih že kar nekaj in vsi so bili dobri. Tale pa je nekako naletel na najboljši odziv.

Potrebovala sem (za 12 muffinov)...

• 250g pirine moke
• 2 žlički pecilnega praška
• 80ml olja
• 125g sladkorja
• 2 jajci
• 250g navadnega jogurta (0,1% mlečne maščobe)
• ščepec soli
• 1 žlička vanili sladkorja
• 50g rozin
• 50 g suhih sliv (narezanih na manjše kose, seveda)

Najprej skupaj zmešam pirino moko, pecilni prašek in ščepec soli. Delček te mase (kakšno žlico) stresem med suho sadje (rozine in suhe slive) ter premešam, ker bo to pomagalo, da ne bo v sami masi padlo na dno testa, ampak bo enakomerno razporejeno.

Nato v drugi posodi zmešam najprej jajci, dodam sladkor in vanili sladkor ter spet dobro zmešam. Sledi olje, nato spet dobro zmešam. Dodam še jogurt ter zmešam, da dobim homogeno zmes. Kot zadnje pride na vrsto še suho sadje. Ja, spet dobro zmešam, hehe.

Na tej točki postopoma združim suho in mokro mešanico ter skupno zmes razporedim po pekaču za 12 muffinov.

Pečem nekje med 20-imi in 25-imi minutami na 180 stopinj Celzija. Če so dejansko pečeni, preverim tako, da v muffin zapičim zobotrebec. Če na njem ni testa, ko ga izvlečem, so muffini pečeni.


Tile imajo dodano še manjšo količino ovsenih kosmičev. Njamsi!!

Potica a.k.a The Potitza :)

Ena izmed najbolj značilnih slovenskih sladic, katera se ponavadi peče za božič oz. božični večer, tradicionalna pa je tudi ob Veliki noči. Uff, to leto sem jo reeees težko dočakala. Pa te spomni sneg, ko začne počasi padati in ceste pokrije tako kot bi narahlo posul sladkor v prahu na potico. Ali pa začne sredi zasnežene narave pihati veter in nasuje zgornjo svežo plast snega na spluženo cesto in spet asociacija na posladkano sveže spečeno potico. Jajks! :)

Samo delo sicer vzame kar nekaj časa. Ampak sam rezultat je 100% vreden!

Potrebujem:

• 500g mehke moke
• 1 in 1/4 suhega kvasa
• naribano lupinico limone
• sol
• rum
• 300g mletih orehov
• cimet, sladkor, grenek kakav, med (1 jedilna žlica), vroče mleko, rum
• 2 jajci
• 150g sladkorja
• 150g margarine
• 1 vanili sladkor
• 200g rozin
• sladkor v prahu (za posipanje na koncu - ni pa obvezen)

Takole pa sem začela:

Najprej rozine namočim v rum - količina je čisto odvisna od okusa posameznika.



Zatem pripravim orehovo maso. V mlete orehe dam cimet (po okusu), kakav (po okusu), sladkor in dobro premešam. Nato te orehe poparim z vročim mlekom (tudi, če vam je med gretjem mleka le-to zavrelo, ni popolnoma nič narobe - v bistvu je še boljše). Dobro premešam, da pride masa v obliki paste, NE tekočine. Temu nato dodam še 1 jedilno žlico medu in 2 žlici ruma (tudi ta je lahko čisto po okusu posameznika). Vse skupaj dobro premešam in poskusim. Nato pustim stati.

Na tej točki začnem s pripravo testa. Moko presejem in ji dodam malček soli ter kvas. Za okus naribam tudi nekaj limonine lupinice. Z vilico dobro premešam.
Nato v dveh posodi ločim jajci - beljake in rumenjake. V posodo z rumenjaki dodam margarino, sladkor, vanili sladkor, 1 jedilno žličko ruma (lahko pa spet po okusu posameznika) ter z mešalnikom zmešam, da dobim gostejšo, a enakomerno maso. Da bo malce mehkejša, dodam malo mlačnega mleka in spet z mešalnikom premešam.
To slednjo zmes dodam zmesi moke in pričnem mešati z mešalnikom. Mešalnik namreč samemu testu doda kanček več zraka in ga zato naredi mehkejšega. Postopoma dodajam mlačno mleko in zraven še naprej mešam z mešalnikom. Ko začne testo počasi odstopati od posode, še rahlo zmesim z roko in malce moke, potem pa posodo za vzhajanje zaprem ter jo nastavim na nekaj toplega. Spodaj si lahko pogledate moj primer. V posodi spodaj je pogreto mleko (lahko je tudi voda - samo, da nekaj oddaja toploto).



Ko se posoda odpre (na tej točki je testo dovolj vzhajano), testo na pomokani površini razvaljam na debelino prsta. (**) Zgornji del razvaljanega testa rahlo naoljim, da bom lažje nanesla orehovo maso (da bo dejansko ostala na testu in ne bo sledila žlici :) ). Na to dam orehovo maso in jo razmažem po celi površini. Čisto na koncu posujem še namočene rozine, rum, ki pa ostane, enostavno polijem po masi. Na tej točki testo zvijem v zavitek.

Pekač namastim z margarino in čez njo nasujem malce moke ali pa drobtin (da se med pečenjem testo ne prime). 'Zvitek' v poljubni obliki vstavim v pekač, z vilico pa ga celega prepikam. Skozi te luknjice bo med samim pečenjem izhajal odvečen zrak. Pekač z zvitkom pokrijem s krpo, ga postavim zopet na toplo površino in ga pustim vzhajati toliko časa, da dvakratno pridobi na količini.

-------------------------------------------------------------------------------------------------
** V tem času preostala jajčna beljaka stepem z malce soli v trd sneg in ga postopoma vmešam v orehovo maso, da bo mehkejša in bolj voljna.


-------------------------------------------------------------------------------------------------

Ko potica že dobro vzhaja, pečico vklopim na 200 stopinj Celzija.

Tik preden gre testo v pečico, zgornji del premažem s stepenim jajcem ali pa samo z oljem tako, da nastane gladka površina (to namreč ustvari lepo barvo med pečenjem).

Potico pečem cca. 1 uro. Potem preverim, če je pečena tako, da z nožem sladico zabodem. Če se na nožu še pojavi testo, potem, seveda, zadevo vrnem nazaj v pečico, da se do konca zapeče.

Ko je pečena, jo lahko rahlo posujem s sladkorjem v prahu.

Opombe!

• Sestavine, kot so margarina, moka in jajca, je priporočljivo dati na sobno temperaturo za vsaj polovico dneva. Če imajo takšno temperaturo, se namreč veliko lažje dela z njimi.
• Samo delo potice je priporočljivo v dobro segreti kuhinji, še posebej v času vzhajanja.

Hihihi, a vidite, zakaj me potem rahel sneg spominja na potičko? :))

Bo dovolj opotičena?

Božični sadni kruh

Za vsak Božič enostavno mora biti tudi božični sadni kruh. Ne vem, sama namreč ugotavljam, da imam bolj in bolj rada peciva, ki vsebujejo delčke suhega sadja; vse od tistih sadežev, kateri so dejansko sušeni, do suhega sadja v obliki oreščkov. Takšna peciva so potem velikokrat v končni fazi še bolj zdrava od ostalih.

To leto sem poskusila recept, katerega sem zasledila v letošnji prilogi Nedeljskega dnevnika Nika. Samega postopka, katerega so zapisali tam, ne bom pisala, ker je to še vedno njihov recept. Če vas slučajno ta zanima, potem predlagam, da si le-tega preberete v njej. Napisala pa bom sestavine, katere sem tokrat sama spet malce prilagodila.

Potrebovala sem...

• 150g margarine
• 150g sladkorja
• 5 jajc
• 250g moke
• 1/2 zavitka pecilnega praška
• 2 žlici ruma
• 50g orehov*
• 250g mešanice Študentske hrane*
• 100g mešanega kandiranega sadja*
  

Na samem začetku pripravim dodatke in jih zmešam skupaj - torej, v isto posodo dam mešanico Študentske hrane, mešano kandirano sadje in rahlo narezane orehe. To novo nastalo mešanico prelijem z dvema žlicama ruma in dobro premešam. Nato vse skupaj posujem še s 3 žlicami moke ter spet dobro premešam.**

Margarino pustim na sobni temperaturi vsaj polovico dneva, nato pa jo narežem na manjše koščke (tako bom z njo še lažje delala kot z večjim kosom). Dodam ji sladkor in jajca ter vse skupaj dobro spenim.

V moko nato dodam pecilni prašek in spet dobro premešam.

Na tej točki se moj postopek spremeni. Tu namreč uporabljam pečico, katero v originalu uporabljam za pečenje kruha. Zadevo namreč naredi res dobro.
Najprej sam pekač namastim in vstavim v pečico. Nato v njega nalijem najprej spenjeno jajčno mešanico. Kot zadnjo sestavino v posodo stresem še mešanico moke in pecilnega praška. Program nastavim na tistega, ki dela približno 3 ure in 30 minut. Ta mi namreč da znak, kdaj vstaviti dodatke oziroma suho sadje, poleg tega pa ima še vmesna vzhajanja, katera kruh naredijo resnično dober. Samo večkratno in različno mešanje pa resnično dobro premeša vse skupaj.



Opombe!
* Količinsko gledano tega res pride veliko, ampak ravno zaradi tega pride kruh še boljši.
** Na mešanico suhega sadja in dodatkov sem dodala tri žlice moke zato, da le-ti, ker so pač težji, ne bi v samem testu padli na 'dno' ampak ostanejo po celotnem testu.

Domači prijatelj

Pred nekaj meseci sem na internetu našla en super recept. Kot majhna sem namreč oboževala tele piškote, a sem vedno jedla tiste iz trgovine. Enkrat pa sem čisto po naključju prišla do tele strani, recept preiskusila in sedaj ga enostavno obožujem.

Rahlo sem ga sicer priredila, ampak je vseeno super.

Torej potrebujem...

• 4 jajca
• 250g sladkorja (lahko tudi v prahu, a ni obvezen)
• 400g moke
• 1/2 pecilnega praška
• 300g dodatkov (sama sem čisto po spletu okoliščin izbrala 200g rozin in 100 g malo narezanih orehov)

Najprej zmešam suhe sestavine - moko in pecilni prašek. V drugi posodi nato zmešam izbrane dodatke oziroma suho sadje (v mojem primeru rozine in orehe). V tretjo posodo ubijem jajca in jih z vilico dobro premešam. Tem dodam sladkor ter ob mešanju ustvarim enakomerno zmes. Pripravljeno suho sadje oziroma dodatke vmešam v jajčno mešanico, nato pa postopoma dodajam mešanico moke in pecilnega praška. Tu vam predlagam, da uporabljate kuhalnico ali pa t.i. spatulo. Testo v končni fazi namreč pride dokaj mokro in lepljivo.

Ravno iz istega razloga pri oblikovanju hlebčkov sama prej zmočim roke z mrzlo vodo. V nasprotnem primeru se testo namreč čisto preveč lepi na kožo in otežuje delo. Oblikovane hlebčke dam v pekač, katerega sem prej obložila s peko papirjem.

Zadevo pečem približno 30 minut na 180 stopinj Celzija.

Še tople iz pečice, hlebčke vzamem s peko papirja in jih takoj narežem na koščke. Na tej točki so namreč še dovolj mehki in se jih lahko lepo reže. Kasneje se ohladijo in so trši (takšni pač morajo v končni fazi biti), zato bi se pri rezanju lahko preveč grdo lomili in krušili.

Tule jih je samo še za vzorec. Zadeva mi je res zeloooo všeč in je ponavadi hitro zmanjka. Uff uff! :))

Maminih 60 let

Tole je predstavljalo sladki del za maminih 60 let.

• Torta z orehovo kremo in mascarponejevo kremo
• Domači prijatelj
• Črno-belo pecivo (po dr. Oetkerju)
• Krhki keksi s čokolado