Doma narejeni čokoladni trufli

Trapast prevod, kar se mene tiče. Ampak, ok. Se vsaj original toliko bolje sliši, okus pa tako ali tako preseže vse. Yuuuuum!!

Bodimo iskreni in si enostavno priznajmo, da je to ena izmed najbolj božanskih (in bi skoraj lahko rekla DOBESEDNO božanskih) oblik čokolade. Najprej je zame bila na prvem mestu čokolada s celimi lešniki. In na nek nostalgičen način še vedno je in vedno bo. Potem je božanskost okusa napredovala pri raznih verzijah čokoladnih pralinejev (ok, original je še vedno najboljši, ampak vseeno). Sedaj pa mislim, da je vse presegel truffle. The truffle has entered the building! :)

Tako kot pri vseh ostalih zadevah, seveda, lahko tudi tukaj ustvarjamo in okus ne ravno izboljšujemo, ampak mu dajemo dodatne odtenke. Kot ženske, ko dodajamo nova oblačila, nove modne dodatke. Včasih se mi je truffle zdel enostavno preveč božanski tudi pri sami izdelavi. Enostavno sem bila nekega omejenega ter samoumevnega mnenja, da je verjetno tudi postopek čisto nekaj posebnega. Zato se s tem nisem preveč ukvarjala. Je samo okus nadomestil vse, hehe. Nato pa (kot ponavadi) čisto mimogrede naletim na samo izdelavo in enostavno izbuljim oči. Sicer že nekaj let nazaj, a nekako kar nikoli ni bilo tistega pravega časa, da bi se ga spravila preiskusiti. Po tolikem času pa mi res res RES ni dal več miru.

Eno izmed, po mojem okusu, najboljših italijanskih čokolad za kuhanje sem še imela in jo je bilo počasi potrebno že porabiti. Veste, to je ena izmed tistih, za katero bi skoraj sveto lahko verjela, da njene kalorije že ob samem uživanju sproti tudi porabljaš. Čokolada je namreč hudo trda, obenem pa tudi debela skoraj dva centimentra. In če se odločiš za proces zajčka in jo počasi 'zobljaš', se skoraj sigurno zraven rabijo še njene kalorije preden so dejansko zaužite. Hehe... Ker pa je njen okus enostavno fenomenalen, jo rada uporabljam za razne sladice. Ergo? Obvezno je bilo tokrat potrebno kupiti še preostale sestavine in truffle končno narediti.

Potrebovala sem:

• 200 g jedilne čokolade (italijanske za kuhanje)
• 1 dcl oz. malenkost več sladke smetane za stepanje
• mleti orehi
• grenek kakav v prahu
• *mleti lešniki, rum, cimet, drugi oreščki, ...

* po izbiri, niso pa obvezni

Za čokolado sem si, seveda, tudi pri tem postopku morala vzeti čas. Z nožem (lahko jo tudi naribate) narezljam čokolado na približno iste koščke in jo stresem v kovinsko posodo. Smetano nalijem v kozico ter jo počasi segrevam. Ta obvezno NE SME zavreti, mora pa se kljub vsemu zelo dobro segreti. Dobro, torej, pazite na njo. Vročo polijem po koščkih čokolade in dobro premešam, da 'objame' vse. Nato z šibo mešanico mešam toliko časa, da se čokolada popolnoma stopi, obenem pa vse skupaj rahlo naraste (opazite namreč, da se v njej nabira zrak). S tem ste prvi del zaključili. Narejen je t.i. ganache.

Vse skupaj se mora namreč zelo dobro ohladiti, obenem pa tudi strditi. Zato predlagam, da mešanico spravite nekam na hladno. Če imate dovolj prostora v hladilniku, je še boljše. Priporočljivo je, da stoji vsaj čez noč, da bo res dovolj trdna.

Naslednji dan se začne drugi del priprave. Predvsem pazite, da tokrat vse skupaj ne počnete na preveč toplem mestu. Če pa že, si redno hladite dlani. Sicer je dobro, da se mešanica vsaj malce omehča med postopkom, saj vam bo olajšalo delo. Ne sme pa preveč. To boste tako ali tako lahko opazovali tudi sami. Če opazite, da so dlani že pretople, jih enostavno vsake toliko časa operite pod mrzlo vodo.

S čajno žličko vsakič znova zajamem nekaj mešanice, jo vzamem v dlan ter jo oblikujem v kroglico (ali pa kakšno drugo obliko). To kos nato povaljam v kakavu, orehih, lešnikih, ... Čisto vaša izbira in vaš okus. Predlagam pa vam, da je to slednje nesladkega okusa, saj bo razmerje sladke mešanice in nečesa nesladkega enostavno fenomenalno.

Ko ste končali, priporočam, da jih za nekaj časa še vrnete na hladno, da se spet primerno strdijo.

Potem pa dober tek!

Smoothie-ji #6

Še eden... Če Vam slučajno kdaj zmanjka idej...

Potrebovala sem... (2 osebi)

• 2 pomaranči
• 4 manjše kivije
• 1 večja hruška
• 1 jabolko
• 1 banana
• cimet

Naj dodam samo nekaj nasvetov. Glede na to, da je tako ali tako priporočljivo, da je na samem začetku vsaj malce tekočine, ker se preostalo sadje tako lažje, hitreje in bolj enakomerno zmelje, predlagam, da najprej olupite pomaranči in jih zmeljete takoj na začetku, same. Ustvarijo namreč dovolj soka, poleg tega pa lahko na takšen način takoj vidite, če bo tekočino sploh potrebno še dodati ali bo le-te dovolj. Isto sem v tem primeru nadaljevala s kiviji, ki je prav tako dajo veliko. Bili so naslednji in ko so vsi v mešalniku, ga spet posebej vklopim.

Banano v nasprotju z zgoraj omenjenim sadjem pa rada uporabim predvsem za zgoščevanje smoothie-jev. Zato vam predlagam svojo prakso - da jo pač uporabite na koncu, če je potrebna oziroma če se sploh v končni fazi odločite zanjo.

Torej, bzz bzz in čin čin! ;)

Smoothie-ji #5

Jap, z zvišanjem temperature zunaj seveda pridejo tudi prehladi. Pa kih pa šmrk pa kreh... Eh... Sigurno ne nekaj, v čemer lahko uživamo. Jaz sicer zaenkrat hodim še nekje po robu. Sem premagala boleče grlo pa začetno polna pljuča. Je bilo že skoraj bolje pa se vračam na občutljiv nos, ki ne neha dražit tako, da vsake toliko časa pride na vrsto čudna faca, kihanje ali pa solzno oko (jap, samo eno, go figure!).

Tako sem torej spet na pripravljanju smoothijev. No, to je sigurno prijeten del vsega zgoraj opisanega. Pa naj spet kakšnega delim tudi z vami.

Pri tem sem, na primer, potrebovala... (1 oseba)

• 1/2 dcl juice-a (po potrebi)
• 1 pomaranča
• 2 manjša kivija
• 1 banana
• 1 jabolko
• cimet*

* Nutricionisti predlagajo uporabo cimeta kot boljši in bolj zdrav nadomestek za sladilo. Sama bi sicer lahko čisto brez sladkega, obožujem pa okus in vonj cimeta, zato ga enostavno moram dodati. Naj pa ne pozabim tudi omeniti, da je le-ta zelo dober antioksidant, zato je prav tako zelo primeren dodatek pri različnih zajtrkih.

Mlečni riž (malo drugače)

Že od nekdaj obožujem riž. Na kateri koli način. Pa če je slan ali sladek. Zato me je danes presenetilo, da v vsem tem času še nisem napisala niti enega recepta, v katerem je ponavadi le-ta glavna sestavina. Ko pride čas za mlečni riž, je zame priporočljivo, da jih zraven je več ali pa da se te jedi naredi res samo za enkrat in, seveda, normalna porcija. Zakaj? Preprosto zato, ker se pri taki jedi res ne morem zadržati, da ne bi vzela dodatka. Ja! Ker mi je reeeees dober! :) In tudi zato bo tale recept napisan za 1 osebo. Za več pač enostavno pomnožite.

Tako sem včeraj čisto po naključju naletela na tale recept. Ja, spet Ina Garten. :) Pa so 'lušte' spet tu. Sicer sem ga zopet malce prilagodila, enako pa lahko naredi tudi kdo izmed vas - sestavine pač uporabite po svojem okusu.

Moje so bile takšne...

• 80 g riža
• voda (glej razlago spodaj)
• 1/4 čajne žličke soli
• 2 čajni žlički sladkorja
• mleko 1,5% (po potrebi)
• 1 čajna žlička vanilijeve arome
• 7 lešnikov
• 4 orehi
• 4 velike suhe slive (narezane na koščke)
• 10 g rozin (malih)
• cimet (po okusu)

Na samem začetku odmerim količino vode tako, da v neki manjši posodi odtehtam 80 g riža. Ob tem pogledam, do kam v posodi sam riž sega in do tja nalijem vodo po tem, ko riž že stresem v posodo, v kateri se bo kuhal. Oboje solim. Posodo pokrijem in počakam, da voda zavre. Nato zmanjšam ogenj na najmanjšo vrednost, premešam in pustim, da tekočina povre. Ko je riž že skoraj na suhem, počasi začnem z dolivanjem mleka. Vsakič ga namreč nalijem toliko, da pokrije količino riža v posodi. Ogenj je še vedno na najmanjši vrednosti oziroma na takšni, da jed ves čas rahlo vre. Na tej točki priporočam, da ostanete pri štedilniku, ker je treba redno mešati, da se vam ne prime na dno posode. Vsakič znova - ko tekočine (v tem primeru mleka) že skoraj zmanjka, ga ponovno dolijem. Le-ta zelo hitro ponovno zavre. Še enkrat, ne pozabite mešati!

Nekje na pol poti dodam sladkor. Sama sem sicer dala žličko po žličko, ker mi namreč že mleko (po mojem okusu) jed kar lepo zasladi, kasneje pa bodo tudi nekatere ostale sestavine pridale k sami sladkosti. Zato ne pretiravajte, sploh če nimate radi preveč sladko.

Ko sem nekje vmes riž poskusila in je že lepo v stilu al dente, dodam vanilijevo aromo in cimet ter spet dobro premešam.

Lešnike in orehe nasekljam ali pa narežem na manjše kose ter jih v suhi ponvi na hitro popražim. Samo, da zadišijo pa bo dovolj.

Ina sicer priporoča, da rozine prej namočite. Sama se nekako nisem odločila za to verzijo, ker se mi zdi, da bi se potem preveč ovlažile. To vlogo pa bo tako ali tako odigralo mleko. Zato jih, tik preden zadnje mleko povre in je riž že res dovolj skuhan, dodam kar tako, istočasno pa tudi prepražene zgoraj omenjene oreščke ter narezane suhe slive.

Dobro vse skupaj premešam iiiiin postrežem.

Uff, a se zavedate, kako težko je bilo počakati, da tole poslikam? :)

Zelo hitro pečena potica

Danes sem prvič poskusila nov način pečenja klasične potice. Naj na samem začetku poudarim dve stvari:

1. Recept sem uporabila isti, kakršnega uporabimo pri nas vsako leto in ga lahko najdete tule. Razlika je bila samo v tem, da sem uporabila polovično maso.
2. Tale objava je dodana tudi po oznako 'zdravo brez olja', ker sem dajem vse primere pečenja s halogeno pečico. Ja, potico sem pekla v tej pečici!

Zakaj hitro? Potica je bila pečena v 20 minutah na 175 stopinjah Celzija. Sicer sem jo pustila še dodatnih 10 minut, v vsakem primeru pa je ostala ekstremno mehka, lahka, orehova masa pa je ostala dovolj vlažna.

Enostavno ne morem dovolj poudariti, kako navdušena sem nad današnjim poskusom.

Ribezovo polnilo za ribezov zavitek (štrudelj)

Na samem začetku moram priznati, da v otroštvu nisem bila prevelik oboževalec ribeza. Ne vem, enostavno mi ni bil všeč okus. Pri nas smo ga vedno imeli veliko, mene pa kar ni bilo mogoče prepričati, da bi užila vsaj eno jagodo tega sadeža.

Odkar kuham sama in sem v tem našla res izjemen užitek, se je moj okus popolnoma spremenil. Ja, prej sem že omenjala, da nisem marala buč. Ne ravno zaradi istega razloga, a, ja, tudi ribez mi ni bil ravno po godu. Letos pa sem nekako kar komaj čakala, da vidim, kako izpade ribezov štrudelj. Rezultat? F.e.n.o.m.e.n.a.l.n.o. Pa ne zato, ker sem ga naredila jaz. Ampak ker je enostavno super okus!

Uporabila sem, seveda, vlečeno testo po tem receptu. Za polnilo pa je potrebno naslednje:

• sveže nabran ribez (pri meni je bila kombinacija rdečega in črnega)
  
• sladkor
• vanili sladkor
• cimet

Postopek je res čisto preprost. Ribez enostavno dobro operem in odcedim. Sama namreč v takih primerih ne maram odvečne vode, ker vzame preveč arome kasneje dodanih arom. V sadje dodam sladkor, vanili sladkor in cimet - vse, količinsko gledano, po lastnem okusu. Dobro premešam in pustim nekaj časa stati, da ribez pobere dovolj arome.

Naj omenim samo še to. Ker v take zavitke najraje ne dodajam skute*, takoj na razvlečeno testo dam malo na maslo porjavelih drobtin. Dajo namreč super okus in teksturo sami sladici.

Na te drobtine pa enakomerno nanesem mešanico skupaj s tekočino, ki nastane ob stanju.
-----------------------------------------------------------------
*Skuto sicer obožujem. Je pa res nekaj stvari:

1. Najbolj pomembno dejstvo je to, da imam ravno zaradi tega rajši štrudelj s samo skuto in posutimi rozinami. Yumm!!
2. Skuta je že sama po sebi zelo nasitna, v kombinaciji s sadjem pa naredi sladico res res RES zelo nasitno. Vsaj zame.
   
3. Zavitek najraje jem takoj toplega. Opažam pa, da mi topla skuta, kljub temu, da obožujem tudi tako, očitno naredi nekaj narobe v želodcu, saj mi je potem blazno hudo. Tako, ko delam zavitek s skuto, raje počakam, da se ohladi in nato jem takšnega.
   

Jabolčna čežana

Ste bili kdaj v situaciji, ko ste imeli doma kar nekaj jabolk, katere so bile tik na tem, da zgnijejo? Pa so vseeno imele še kar nekaj lepega mesa in vam bi jih bilo tako žal vreči stran? Ni vam jih treba. Jaz sem to situacijo danes rešila na čisto preprost in zelo okusen način.

Potrebovala sem...

• jabolka
• cimet
• sladkor
• vanili sladkor

Jabolka obrežem in olupim ter jih nato narežem na kose. Vse te potem dam v vodo, v katero sem po okusu dodala cimet, sladkor (ta načeloma niti ne bi bil potreben, ker je čežana, vsaj meni osebno, najboljša kisla; potrebujete pa konzervans, da prekuhano sadje ne propade prehitro) in vanili sladkor.

Počakam, da zavre, nato pa zmanjšam ogenj in pustim rahlo vreti. Jabolka so dovolj kuhana, ko so res mehka.

Ta zatem pustim, da se malce ohladijo, nato pa jih polovim iz vode. Na tej točki jih nisem želela precediti, ker bi 'vodo' tako morala zavreči. Prekuhane kose jabolk dam v drugo posodo. Sama sem se odločila, da pri tem postopku uporabim kar tlačilec za pripravo pire krompirja. Nekako se mi ni dalo vleči ven vseh strojev za mletje, po drugi strani pa niti niso potrebni.


Kose dobro pretlačim, po potrebi dodam še sok, v katerem so se kuhali.

Tak pripravek nato dam v kozarce, v katerih jih lahko dlje časa hranim. Uporabim ga lahko za številne sladice (te še pridejo sem gor v prihodnosti), lahko pa se jo poje kar tako.

Mešanici lahko dodate še številne dodatke med samo pripravo ali pa kasneje ob uporabi. Tako lahko dolijete limonin sok (ali sok katerega drugega citrusa), uporabite lahko tudi kakšne druge začimbe in dišave, katere pa so Vam mogoče bolj po godu. Test, test, test!

Tako čisto mimogrede...
Sok, ki Vam je ostal, lahko uporabite kot naraven in zelo okusen napitek, lahko pa ga tudi zmrznete in uporabite za lučke poleti.

Kokosovi poljubčki

Ker so mi pri pripravi pustnih krofov to leto ostali beljaki, sem se odločila, da jih porabim za eno izmed res preprostih in izredno hitro pripravljenih sladic - poljubčkov. Torej, če se vam poleg tega doma že nekaj časa valja tudi malce preveč sladkorja, še posebej, če je ta v prahu in kar enostavno ne gre v promet, in pa kokosove moke, vam jo res toplo priporočam. Pripravljena je res res res ekstremno hitro.

Tokrat sem potrebovala samo tele sestavine:

• 4 beljaki
• sol
  
• 200g sladkorja v prahu
• 1 čajna žlička cimeta
• 200g kokosove moke

Ja, res samo tole!

Najprej v beljake dam ščepec soli, da jih lahko lepše stepem v sneg. Ko je že tik na tem, da nastane sneg, začnem počasi dodajati sladkor v prahu, katerega sem predhodno zmešala s cimetom. Na tej točki zmes začne postajati gostejša - tako vem, da sem sneg stepala ravno prav. Na koncu še previdno s spatulo vmešam kokosovo moko.



Z dvema žličkama nato oblikujem poljubčke kot bi hotela oblikovati žličnike za nedeljsko juho.




Pečem jih pri 130 stopinj Celzija približno 35 minut. Ko jih vzamem iz pečice, jih še pustim, da se na sobni temperaturi ohladijo in s tem rahlo otrdijo.



To je to! Res lahko, a ne?

Opombe!!

• Za beljake je priporočljivo, da jih iz hladnilnika vzamete šele tik pred samo obdelavo. Lepše se jih namreč skupaj s soljo stepe v sneg, če so hladni.
• Sama beljake ponavadi stepem z mešalnikom, tega pa uporabim v tem procesu samo do vnašanja sladkorja in cimeta. Kokosovo moko nato počasi vnesem s kuhalnico ali pa spatulo.
  

Pustni krofi

Tokrat dodajam samo enega izmed receptov. Pri nas namreč vsako leto preiskušamo drugega. Letos je bil na vrsti tale...

Potrebovala sem:

• 500g gladke moke
• 7g suhega kvasa
• 80g kristalnega sladkorja
• 3dcl mleka
• 4 rumenjaki
• 40g zmehčane margarine
• sol
• sladkor v prahu za posip
• 2 žlički vanili sladkorja
• 2 žlici ruma
  
• sončnično olje za cvretje
• (po želji lahko tudi marmelada)

Kvas v posodici zmešam z žlico sladkorja in toliko mlačnega mleka, da dobim gosto enakomerno zmešano zmes. Malce pomokam, posodico dam na toplo površino in pustim vzhajati. Tačas pripravim moko, v katero vmešam malce soli (ta bo namreč okuse še bolj poudarila, ne bo pa testa solila). Zmešam rumenjake s sladkorjem, vanili sladkorjem, margarino in rumom, da dobim homogeno zmes. V tem obdobju je prej pripravljen kvasec že lepo vzhajal, zato ga dodam soljeni moki. Dodam še jajčno zmes in dobro zmešam. Vmes postopoma dodajam mlačno mleko in začnem testo mirno mešati z malce večjo kuhalnico.

Vse skupaj nato pustim vzhajati. Čas sicer sama merim tako, da testo vzhaja v posodi, ki je posebej namenjena temu. Pri njej se namreč pokrov sam odpre, ko je testo že dovolj vzhajalo.

Po tem pretečenem času testo še enkrat nežno pregnetem ter ga nato oblikujem v klobaso. To razrežem v več približno enakih kosov. Iz njih oblikujem kroglice, dam na pomokan prt in jih rahlo pritisnem ob njega, da oblikujem ploščice.

Te pustim vzhajati toliko časa, da pridobijo na vsaj še enkratni velikosti. Torej, so enkrat večji.



Na koncu segrejem olje, katerega naj bo toliko, da je gladina olja približno 2-3 cm nad dnom posode. Krofi morajo namreč plavati v njem in se ne smejo dotikati tal posode. Ko je dovolj vroče, dam plin na manj, ker bom krofe cvrela počasi. Ko vstavim krofe, pokrijem posodo za približno minuto, nato odkrijem. Ko na eni strani dobi ravno prav barve, ga obrnem. Tokrat posode ne pokrijem.

Pustim jih, da se malce ohladijo na papirnati brisački. Tam namreč oddajo tudi odvečno maščobo. Nato jih posujem s sladkorjem v prahu.



Opombe!!

• Pred samim začetkom dela prostor dobro segrejem, saj bo toplota v prostoru močno pripomogla vzhajanju testa.
• Predhodno ogrejem tudi prt, katerega bom kasneje pomokala in uporabila za oblikovanje krofov.
• Olje je dovolj segreto takrat, ko v njega namočim zobotrebec in okoli le-tega začne rahlo cvrčati (okoli njega se namreč ustvarjajo mehurčki ali pa pena).
• Krofi so pečeni takrat, ko v njih zapičim zobotrebec in na njem ne ostane niti kanček testa, ko ga potegnem ven.
• Kvasec je pripravljen na uporabo, ko vidim, da je rahlo narasel in ima v sebi majhne mehurčke. Ti se včasih vidijo tudi v obliki manjših temnejših lis.
• Če krofe cvrem počasi, bodo v olju rastli počasi in enakomerno ter tako ne bodo naredili lukenj.
• Posodo na začetku zaprem za kakšno minuto ravno zaradi tega, da bo krof lepo začel rasti.
  
• Med samim cvrenjem krofe vsake toliko časa malce premikam po olju, da se med seboj ne sprimejo.
• Ko krofe vstaljam v olje, je potrebno zgornjo stran krofa obrniti navzdol v olje. Ta je prej namreč vzhajala in zaenkrat vsebuje največ zraka. To bi potem lahko spet povzročilo luknje.
• Če je prstan, ki nastane ob cvrenju, nekje na sredini, potem so ravno prav vzhajali.
• Če so vzhajali preveč, se ponavadi v olju sami obračajo.
  

Sadna kupa #1

Dolgo časa sem tuhtala, kaj bi dejansko naredila za Valentinovo. Nekako sem vseeno mnenja, da je najlepše darilo neka gesta, nekaj, kar narediš sam, nekaj, kar se spomniš sam, ipd. Tudi z rožami in čokoladicami ni nič narobe, vseeno pa se ne dotakne srca s takšno močjo. Vsaj pri meni. :)

Tokrat pa sem prišla na idejo čisto po naključju. In nastalo je tole:




Narejeno je bilo razmeroma hitro, z enim vmesnim izletom do trgovine, okus pa je fenomenalen!

Potrebovala sem:

• borovnice (nekaj smo jih še poleti spravili v zamrzovalnik - ja, čisto iz sezone so :) )
• rdeči ribez (imamo tudi še črnega, a ker so pač borovnice že črne/plave...)
• jabolka (kisla)
• mandarine
• grapefruit (rdeč)
  
• cimet
• sladka smetana - stepena, rastlinska
• čokoladni preliv (jaz sem uporabila tegale)

Jabolka olupim in narežem na kocke. Mandarine in grapefruit olupim in krhlje narežem na manjše kose (lažje se je, poleg tega pa tako 'spodbudimo' sadež, da odda vsaj nekaj svojega soka). Vse zmešam skupaj, dodam cimet po okusu (pri meni ga je kar veliko - saj sem že omenila, da obožujem cimet, a ne?) in spet zelooooo dobro premešam. Potem pustim mešanico, da malce postoji. Okusi različnih vrst sadja in cimeta se morajo namreč dobro zmešati.

Čez nekaj časa spet dobro premešam. Nato postrežem s smetano in čokoladnim prelivom. Hehe, in nisem ga samo enkrat!

Dober tek!!