Guacamole

Guacamole tu, guacamole tam. Hehe, recepte res najdeš na vsakem koraku. Potem greš še po trgovinah in vidiš, da je avokado na voljo v skoraj vsaki izmed njih. Pa te počasi začne 'firbec matrat'. Postopek res ni težek, kaj šele dolg. Samo nekaj namigov je potrebno poznati, da ti vse skupaj olajša. In, ja, to je to!

Naj najprej na samem začetku razložim, kako veste, kakšen avokado je potrebno kupiti. Najbolj pomembno je namreč, da je na otip že mehkejši. Jaz imam sicer to navado že kar nekaj let pri jabolkah, tu pa je skoraj obvezna. Torej, avokado ob izbiri primite v roko in ga rahlo stisnite. Pod vašimi prsti se mora rahlo vdati. Jaz osebno sem ga cca. 3 dni še pustila na sobni temperaturi, da je malce bolj dozorel. Vseeno pa ne pretiravati. Meso znotraj sadeža mora namreč biti svetlo zelene barve in gosto (čeprav mehko kot maslo na sobni temperaturi). Če že temni, ni več dobro.


No pa začnimo s pripravo priloge... Potrebovala sem...

• 1 paradižnik (Ina Garten predlaga, da semena odstranite, da omako ne naredijo preveč tekočo)
• 1 čebula srednje velikosti
• 1 avokado
• 1,5 žlice kisle smetane
• sok 1/2 limone
• ščepec soli
• ščepec popra
• ščepec čilija
• 2 stroka česna (ta sicer ni potreben, vendar doda res super okus, obenem pa mešanico naredi ravno prav pikantno)

Paradižnik narežem na kocke (sama semen nisem odstranila, a vseeno nisem imela nobenih težav z odvečno tekočino). Čebulo nasekljam, stroka česna pa stisnem.
Pri avokadu je nekakšen tipičen postopek. Tega namreč najprej prerežemo na pol. Zatem z nožem (z rezilom) 'udarimo' po koščici (sploh ni potrebna neka močna sila, ker je koščica zelo mehka, nož pa se takoj zarije v njo). Nož zavrtimo in koščico na takšen način odstranimo. Na tej točki pa je vaša odločitev. Vsako polovico lahko posebej olupite, ker se olupek z zrelega avokada res brez problemov odstrani. Ali pa vzamete žlico in meso z njo 'izbrskate' kot bi to naredili pri kiviju ali kakiju. Če ga olupite, potem meso narežete na manjše kocke ter ga dodate prej pripravljeni zelenjavi. Na tej točki je priporočljivo, da dodate sok limone. Ta bo sicer sami mešanici dal svež okus, obenem pa bo (tako kot pri jabolkah) poskrbel, da avokado ne bo počrnel.
Solim, popram, dodam kislo smetano in čili. Najprej vse skupaj dobro premešam, potem pa z vilico vse skupaj še malo pretlačim. Naj samo toliko poudarim, da mora jed vseeno imeti nekaj teksture, torej, nekaj koščkov le pustite. In še namig - jed še izboljšajo.

Guacamole se uporabi kot pomaka ob čipsu, tortilla chips-u, ipd. Lahko pa se odločite za mojo verzijo - s koruznimi tortiljami. Te slednje lahko brez problema zamenjate s pšeničnimi ali pa preprosto naredite navadne/polnozrnate palačinke, katere zavijete in pooooojeste!! :)

Bučkina juha za poletne dni

Pa poglejmo trenutno stanje...

• V torek so mi odstranili prvi modrostni zob. (One down, two to go) Preventiva. Ker se ga s ščetko sploh ne da doseči, zato ga torej ne morem redno dovolj čistiti. Vse tri. Torej, nekaj dni je potrebna lahka hrana. Mehka hrana. S čim manj grizenja, če je le možno. Aja, mimogrede, ne boli več, a nočem razdražiti.
• Zunaj je že vsaj četrti dan zelooooo vroče. Ja, imamo veter - zadnje dva dni. A nekako ne prija težka hrana. Tudi kuhana ne, ker po nepotrebnem preveč segreva telo. Torej, preklopimo na hladne jedi. Poleg solat.
• Tri bučke Greyzini se mi že kar nekaj časa 'valjajo' v shrambi. Ja, saj so na hladnem, a vseeno nočem, da propadejo - enostavno mi jih je škoda.

Ergo?

Gremo na hladne juhe. Bučkino juho tokrat. Namig sem sicer dobila že večkrat, a se nekako nisem odločila za takšne juhe, ker pač nimam v lasti paličnega mešalnika za pasiranje. No, ja. Tako sem vsaj ta leta mislila. Pa ugotovim po 28 letih (!!), da je ves ta čas tudi del kompleta, samo uporabljali ga nismo.

Knock, knock, knock - anyone there? Hehe... Anyway...

Tokrat sem potrebovala...

• 3 Greyzini bučke
• voda
• sol
• poper
• kajenski poper
• vegeta
• muškatni orešček
• čebula
• česen
• olivno olje

Bučke najprej operem, odstranim del s semeni, jih olupim in narežem na poljubno velike koščke. Ta čas zavrem vodo. Vroči dodam sol, vegeto, poper, kajenski poper in muškatni orešček ter zmanjšam plin nekje na srednjo moč. V takšno dodam bučke. Počakam, da zavrejo, nato pa jih pustim rahlo vreti približno 10 minut oziroma, da postanejo dovolj mehke.

Ko so kuhane, jim odstranim večino vode. To prihranim v posodi, iz katere bom lahko po potrebi dolivala. Vzamem napravico za pasiranje (yaaay, tole je pa luštno!) in iz njih naredim čežani podobno zadevo. Po potrebi dodam prej odvzeto začinjeno vodo. Nato odstavim z ognja.

Na olivnem olju prepražim čebulo (do zlato rumene barve) in česen (da zadiši) ter vse skupaj vmešam v prej pripravljeno spasirano juhico. To slednjo vrnem na ogenj in po potrebi razredčim s prej omenjeno vodo. Posodo pokrijem in pustim, da še malce povre. Čebula in česen morata namreč oddati svoj okus.

Ko juho odstavim z ognja, ji po potrebi še dodam začinjeno vodo. Samo vrenje jo namreč malce bolj zgosti, a je ta faza potrebna, če želimo imeti okus čebule in česna.

Pustim ohladiti.

Beli delci v juhici so koščki česna. Sama jih v večini primerov rada pustim v takšnih kosih, ker se mi zdi, da še potem jedi dajejo okus. Lahko pa zadevo tudi stisnete ali sesekljate.

Ko serviram, na mizo dodam tudi kislo smetano. To namreč po želji lahko dodate v juhico.

Tu je uporabljena kisla smetana iz lončka in ni tekoča, zato so kontrasti mogoče malce čudni. A mogoče je ravno to tisto luštno - da je malce drugačno!

Uff, uff... yumm, yumm!

Zelenjavne bučke iz pečice

Zima se že končno počasi poslavlja in pojavljajo se prvi sončni žarki, kateri dejansko že imajo nekaj moči. Jap, martinčkanje se počasi začenja. Yippie!!

Ravno zaradi tega lahko tudi počasi začnemo razmišljati o malce lažji hrani, ker telo ne bo več potrebovalo toliko energije, da se segreje. Včasih pa tako ali tako potrebujemo malce lažji obrok.

Tokrat sem se odločila porabiti bučke, ki so v zmrzovalniku ostale še od prejšnjega leta. Za solato so bile malce preveč na debelo narezane, so pa ravno pravi kolobarji za pečenje v pečici. Ja, in smo spet malce na hitro ustvarjali.

Potrebujem torej...

• zelene bučke narezane na malce debelejše kolobarje (količina je spet odvisna od vašega okusa)
• domača paradižnikova omaka (pri nas jo že leta pripravljamo sami, lahko pa uporabite tudi kupljeno - količina spet odvisna od posameznika)
• 1 srednja čebula
• 1 jajce
• kisla smetana (količina tudi po okusu posameznika)
• sol, poper, suh mlet česen

Na samem začetku sem dobro stopila bučke (fyi, bile so zmrznjene). Ko so se zmehčale, sem jih nasolila, napoprala, dodala kar nekaj česna v prahu ter jih pustila stati kakšno uro. V tem času namreč oddajo odvečno vodo (za to spet poskrbi sol), obenem pa nase potegnejo okus dodanih začimb.


Glinen pekač (ali pa kak drugačen) namastim (sama sem uporabila kar navadno sončnično olje). Bučke dobro ožamem in jih popivnam še s papirnato brisačko. V pekač jih naložim v obliki lusk ter vstavim na 200-250 stopinj Celzija vročo pečico. Ta bo najprej pobrala še dodatno tekočino (uff, ja, te imajo bučke ogrooooomno), potem pa jih bo rahlo zapekla.

Približno na tej točki pekač vzamem iz pečice ter bučke prelijem z domačo paradižnikovo omako. Pečico tokrat preklopim na 200 stopinj Celzija (če ni bila na teh stopinjah že prej) in pekač ponovno dam v pečico, da se bučke malce 'pokuhajo' v omaki, malce pa da se tudi slednja popeče in da še boljši okus.

Čisto na koncu zmešam kislo smetano, 1 jajce, poper in sol. Na drobno nasekljam 1 srednjo čebulo, katero posujem po popečeni paradižnikovi omaki. Na koncu enakomerno polijem še z mešanico kisle smetane. Celotno zadevo vrnem v pečico še za cca. 15 minut, da se kisla smetana in pa jajce v njej ravno prav zapečeta.


Takšne bučke lahko jeste same kot lahek obrok. Lahko pa zraven postrežete tudi kakšen krompirček, riž, ipd.

Pečene paprike polnjene s krompirjem

Ker so paprike pač paprike in so enostavno dobre tako ali drugače, so bile tokrat na vrsti polnjene in pečene v pečici.

Potrebovala sem:

• 7 paprik (lahko so kakršne koli vrste, pač po vašem okusu, samo, da so prave velikosti za polnit)
• krompir (tu je količina odvisna od posameznika - kako polnjene dejansko želite, ipd.)
• 1 korenček
• 1 čebula
• 5-6 strokov česna (spet odvisno od vašega okusa in pa same velikosti strokov česna)
• svež peteršilj
• 1 jajce
• vegeta, sol, poper, kajenski poper
• 1 kisla smetana - 200g
• olje
  

Na samem začetku 'razpečkam' paprike tako, da jim odstranim pokrovček, ter jih sperem pod vodo. Sama jih rada nekaj minutk pustim v vodi, da vsi pečki odplavajo. Nato jih postavim na papirnato brisačko, da se odtečejo in posušijo. Paprike se bodo namreč pekle v pečici, zato jih je dobro prej osušiti, da ne bodo po nepotrebnem pokale. Medtem nasesekljam čebulo in česen. Najprej zlato rumeno popražim prvo, šele nato dodam česen, da zadiši. Olupim in naribam krompir in korenček ter ju dodam v posodo, kjer sta že čebula in česen. Svež peteršilj sesekljam in ga dodam mešanici. Tja strem še eno jajce ter dodam sol, vegeto, poper in kajenski poper. Vse skupaj z roko dobro premešam. Zmes je tako pripravljena na polnjenje paprik.

Vsako napolnjeno postavim v pekač, katerega sem prej rahlo namastila. Od same mase za polnjenje ostane na koncu tekočina. Že sam krompir, predvsem pa ob pomoči vegete in soli, odda vodo, tu pa je pomešana še z jajcem in vsemi začimbami. To tekočino enostavno prelijem preko vseh paprik ter pekač vstavim v pečico, katero sem prej ogrela na 250 stopinj Celzija.

Samo pečenje je, seveda, potrebno opazovati, ker je popolnoma odvisno od sestavin, kako hitro se bo nekaj speklo. Pri meni je prvo pečenje trajalo približno 30 minut. Nato sem dodala kislo smetano in paprike vrnila v pečico na isto temperaturo še za približno 20 minutk.

Potem pa enostavno samo še dober tek!! :)