Prebranac (po originalnem srbskem receptu)

Po zelooooo dolgem času sem spet nazaj. Ne, nisem pozabila. Pa kuhati tudi nisem prenehala. Bila pa sem res zaposlena na polno, zato sploh ni bilo časa za zapise.

Tokrat sem se odločila preiskusiti originalni recept za Prebranac. Ena verzija je zapisana že tule. Prav tako sem prebrala tudi številne druge, nikoli pa si še nisem vzela čas za 'the original'. In ker je vse enkrat prvič, sem se danes spravila v že zdavnaj kupljeno srbsko kuharico in malenkost prilagodila količine.

Takole je bilo:

• 800 g kuhanega fižola (jaz sem uporabila belega, podobnega tetovcu)
• 500 g čebule (lahko pa greste čisto po svojem okusu, tudi sama sem šla čisto po občutku, ker original predpisuje 1,5 kg na 500 g fižola, kar pa mi je skoraj malce preveč)
• 3 stroki česna
• 1 zravnana jedilna žlica moke
• 1 zravnana čajna žlička in pol sladke paprike v prahu
• sol (po okusu)
• poper (po okusu)
• 1 zravnana jedilna žlica paradižnikovega pireja
• 10 jedilnih žlic vode, v kateri se je fižol kuhal
• 1 rezina slanine
• 1 rezina pršuta
• 2 rezini pikantne suhe salame
• olivno olje

Najprej čebulo olupim in jo narežem na rebra, zatem pa jo dobro prepražim na olivnem olju. Tej dodam žlico moke, malce prepražim, nato pa prepražim še dodano sladko papriko v prahu. Vse skupaj zalijem z 10-imi žlicami vode, v kateri se je prej kuhal fižol. Temu dodam še sol, poper, nasekljan česen in paradižnikov pire. Odmaknem z ognja ter vse skupaj, s fižolom, dobro premešam. Na manjše kose narežem še slanino, pršut in suho salamo, katere vmešam v zgoraj opisano mešanico.

Glinen pekač namastim ter ga napolnim z mešanico.

Pečem na 200 stopinj Celzija približno 45 minut.

Prijatno!

Pizza polenta

Tolikokrat, ko sem razmišljala, kako bi lahko kdaj pizzo naredila na bolj lahek način... Lahek v smislu, da ne nasiti preveč. Imam jo namreč zeloooo rada, a včasih res nekako presede in se zelooo počasi prebavi. Potem pa sem čisto po naključju našla idejo (in številne različne ter podobne recepte). Ja, in danes je končno prišla na vrsto.

Potrebovala sem:

• 200g instant polente
• voda (3-kratna količina polente)
• olivno olje
• sončnično olje
• sol
• domača paradižnikova omaka
• česen
• šunka
• sir
  
• origano

Nad polento sem se spravila kar kmalu zjutraj. Številni recepti pa tudi moje izkušnje so mi do sedaj pokazali, da mora polenta vsaj 30 minut stati, da se dovolj ohladi in posledično strdi. Tako sem najprej v posodo nalila trikratno količino vode (200g instantne polente sem nasula v posodo, pač pogledala do kje sega in to mero uporabljala za količino vode x 3), jo solila in ji dolila malo olivnega olja. Ko zavre, zmanjšam ogenj ter postopoma vkuham polento. Mešam toliko časa, da se dobro zgosti, potem pa še kakšno minutko do dve, da se ravno prav skuha. Še vročo (in posledično tudi tekočo) vlijem v pekač, katerega sem predhodno namazala s sončničnim oljem. Polento lepo razporedim po pekaču in pustim, da se ohladi. Sicer je baje dovolj 30 minut, sama pa sem pustila, da stoji nekje od 9.30h do 11h.



V tem času, seveda, pripravim vse potrebno za pizzo. Šunko narežem na tanke kose, sir naribam, česen pa olupim, nasekljam na manjše koščke ter ga vmešam v paradižnikovo omako, da slednja pobere kar nekaj okusa.

Ko se polenta dovolj strdi, jo vstavim v pečico, katero sem prej ogrela na 200 stopinj Celzija. Pečem jo najprej samo približno 25 minut oziroma, da počasi začne rjaveti.

Nato jo vzamem iz pečice in jo obložim po naslednjem vrstnem redu - paradižnikova omaka s česnom, šunka, nariban sir ter origano.



Takšno pizzo vstavim v pečico še za približno 15-20 minut - odvisno od tega, kako močno želite, da se zapeče.



Okus je fenomenalen, na koncu obroka pa se ne počutiš, da si napolnjen do zadnjega kotička.



Res super recept!

Opombe!!

• Na samo polento lahko po vašem lastnem okusu dodajate, kar želite - zelenjavo, kakšno drugo vrsto mesa, ipd.
• Sami polenti lahko že v osnovi dodate kakšno začimbo in ji tako spremenite okus ali ji ga celo zboljšate.
  

Zelenjavne bučke iz pečice

Zima se že končno počasi poslavlja in pojavljajo se prvi sončni žarki, kateri dejansko že imajo nekaj moči. Jap, martinčkanje se počasi začenja. Yippie!!

Ravno zaradi tega lahko tudi počasi začnemo razmišljati o malce lažji hrani, ker telo ne bo več potrebovalo toliko energije, da se segreje. Včasih pa tako ali tako potrebujemo malce lažji obrok.

Tokrat sem se odločila porabiti bučke, ki so v zmrzovalniku ostale še od prejšnjega leta. Za solato so bile malce preveč na debelo narezane, so pa ravno pravi kolobarji za pečenje v pečici. Ja, in smo spet malce na hitro ustvarjali.

Potrebujem torej...

• zelene bučke narezane na malce debelejše kolobarje (količina je spet odvisna od vašega okusa)
• domača paradižnikova omaka (pri nas jo že leta pripravljamo sami, lahko pa uporabite tudi kupljeno - količina spet odvisna od posameznika)
• 1 srednja čebula
• 1 jajce
• kisla smetana (količina tudi po okusu posameznika)
• sol, poper, suh mlet česen

Na samem začetku sem dobro stopila bučke (fyi, bile so zmrznjene). Ko so se zmehčale, sem jih nasolila, napoprala, dodala kar nekaj česna v prahu ter jih pustila stati kakšno uro. V tem času namreč oddajo odvečno vodo (za to spet poskrbi sol), obenem pa nase potegnejo okus dodanih začimb.


Glinen pekač (ali pa kak drugačen) namastim (sama sem uporabila kar navadno sončnično olje). Bučke dobro ožamem in jih popivnam še s papirnato brisačko. V pekač jih naložim v obliki lusk ter vstavim na 200-250 stopinj Celzija vročo pečico. Ta bo najprej pobrala še dodatno tekočino (uff, ja, te imajo bučke ogrooooomno), potem pa jih bo rahlo zapekla.

Približno na tej točki pekač vzamem iz pečice ter bučke prelijem z domačo paradižnikovo omako. Pečico tokrat preklopim na 200 stopinj Celzija (če ni bila na teh stopinjah že prej) in pekač ponovno dam v pečico, da se bučke malce 'pokuhajo' v omaki, malce pa da se tudi slednja popeče in da še boljši okus.

Čisto na koncu zmešam kislo smetano, 1 jajce, poper in sol. Na drobno nasekljam 1 srednjo čebulo, katero posujem po popečeni paradižnikovi omaki. Na koncu enakomerno polijem še z mešanico kisle smetane. Celotno zadevo vrnem v pečico še za cca. 15 minut, da se kisla smetana in pa jajce v njej ravno prav zapečeta.


Takšne bučke lahko jeste same kot lahek obrok. Lahko pa zraven postrežete tudi kakšen krompirček, riž, ipd.