Fižolov golaž

Fižoooolček! Jap! A tokrat ne v zrnu. Stročji. Tisti mladi. Mehak. Mmmmm!

Tale jed je res ena takšna preprosta zadeva, ko morate narediti nekaj na hitro, obenem pa ne bi jedli nekaj preveč nasitnega. Primeren je tako za tiste, ki imate radi klasične okuse, kjer pač enostavno občutite dodane začimbe, kot tudi za tiste, ki imate radi, da jed peče. Lahko z mesom, lahko brez. In, ne, seveda, da se ne kuha tako dolgo kot klasičen golaž. :)

Potrebujem...

• stročji fižol (količina je čisto odvisna od posameznika)
• 1 večja čebula
• česen (količina prav tako po okusu posameznika)
• olivno olje
• sol
• poper
• kajenski poper
• kumina (meni v to jed najbolj paše mleta)
• vegeta
• moka
• sladka paprika v prahu
• lovorjev list

Na segretem olivnem olju najprej prepražim čebulo, nato dodam sesekljan česen. Ko le-ta zadiši, pride na vrsto fižol. Vse skupaj še malo prepražim, potem pa solim, popram, začinim pa tudi s kajenskim poprom, vegeto in mleto kumino. Premešam, nato pa posujem s sladko papriko in moko ter vse skupaj še na hitro popražim. Priporočljivo je namreč, da tudi moka malce zadiši. Uf, da ne omenjam vonja sladke paprike. Vse skupaj nato zalijem z mlačno (!!) vodo ter dodam lovorjev list.

Pustim, da zavre, nato ogenj zmanjšam, jed pa naj vre v nepokriti posodi. Priporočljivo je vsaj 15 minut, da se v tem času moka pokuha in s tem primerno zgosti tekočino. Mora pa se dovolj skuhati tudi fižol.

Naj samo še nekaj stvari pripomnim. Sama pikantnost te jedi je odvisna od količine posameznih začimb zgoraj (česen, poper, kajenski poper). Lahko jih uporabite manj, lahko pa več. Jaz jo zelo rada naredim pikantno, ker mi je le takšna res najboljša.

Zraven lahko jeste različne priloge. Lahko je to samo kruh, v mojem primeru (na sliki) je bila to polenta, mogoče celo kruhovi cmoki, ipd.

Bučkina juha za poletne dni

Pa poglejmo trenutno stanje...

• V torek so mi odstranili prvi modrostni zob. (One down, two to go) Preventiva. Ker se ga s ščetko sploh ne da doseči, zato ga torej ne morem redno dovolj čistiti. Vse tri. Torej, nekaj dni je potrebna lahka hrana. Mehka hrana. S čim manj grizenja, če je le možno. Aja, mimogrede, ne boli več, a nočem razdražiti.
• Zunaj je že vsaj četrti dan zelooooo vroče. Ja, imamo veter - zadnje dva dni. A nekako ne prija težka hrana. Tudi kuhana ne, ker po nepotrebnem preveč segreva telo. Torej, preklopimo na hladne jedi. Poleg solat.
• Tri bučke Greyzini se mi že kar nekaj časa 'valjajo' v shrambi. Ja, saj so na hladnem, a vseeno nočem, da propadejo - enostavno mi jih je škoda.

Ergo?

Gremo na hladne juhe. Bučkino juho tokrat. Namig sem sicer dobila že večkrat, a se nekako nisem odločila za takšne juhe, ker pač nimam v lasti paličnega mešalnika za pasiranje. No, ja. Tako sem vsaj ta leta mislila. Pa ugotovim po 28 letih (!!), da je ves ta čas tudi del kompleta, samo uporabljali ga nismo.

Knock, knock, knock - anyone there? Hehe... Anyway...

Tokrat sem potrebovala...

• 3 Greyzini bučke
• voda
• sol
• poper
• kajenski poper
• vegeta
• muškatni orešček
• čebula
• česen
• olivno olje

Bučke najprej operem, odstranim del s semeni, jih olupim in narežem na poljubno velike koščke. Ta čas zavrem vodo. Vroči dodam sol, vegeto, poper, kajenski poper in muškatni orešček ter zmanjšam plin nekje na srednjo moč. V takšno dodam bučke. Počakam, da zavrejo, nato pa jih pustim rahlo vreti približno 10 minut oziroma, da postanejo dovolj mehke.

Ko so kuhane, jim odstranim večino vode. To prihranim v posodi, iz katere bom lahko po potrebi dolivala. Vzamem napravico za pasiranje (yaaay, tole je pa luštno!) in iz njih naredim čežani podobno zadevo. Po potrebi dodam prej odvzeto začinjeno vodo. Nato odstavim z ognja.

Na olivnem olju prepražim čebulo (do zlato rumene barve) in česen (da zadiši) ter vse skupaj vmešam v prej pripravljeno spasirano juhico. To slednjo vrnem na ogenj in po potrebi razredčim s prej omenjeno vodo. Posodo pokrijem in pustim, da še malce povre. Čebula in česen morata namreč oddati svoj okus.

Ko juho odstavim z ognja, ji po potrebi še dodam začinjeno vodo. Samo vrenje jo namreč malce bolj zgosti, a je ta faza potrebna, če želimo imeti okus čebule in česna.

Pustim ohladiti.

Beli delci v juhici so koščki česna. Sama jih v večini primerov rada pustim v takšnih kosih, ker se mi zdi, da še potem jedi dajejo okus. Lahko pa zadevo tudi stisnete ali sesekljate.

Ko serviram, na mizo dodam tudi kislo smetano. To namreč po želji lahko dodate v juhico.

Tu je uporabljena kisla smetana iz lončka in ni tekoča, zato so kontrasti mogoče malce čudni. A mogoče je ravno to tisto luštno - da je malce drugačno!

Uff, uff... yumm, yumm!

Domača gobova juha

Odločila sem se, da z vami delim tudi recept za domačo gobovo juho, katero sem že omenjala prej pod 'kratki namigi'.

Ker sem si jo zaželela ravno včeraj, sem se odločila, da jo danes po dolgem času naredim za kosilo.

Tole sem potrebovala:

• 2 velika krompirja
• gobe (nekako so mi tu najbolj všeč štorovke)
  
• 1 por
• 2 stroka česna
• 1 manjša čebula
• 2 srednje velika korenja
• zelena, peteršilj, šetraj, lovorjev list
• sol, vegeta, poper, zelenjavna kocka
• moka, sladka paprika, olivno olje
• 1 polna žlička paradižnikovega koncentrata
• ( lahko tudi koleraba )

Najprej solim vodo in jo dam na ogenj. V njo dodam gobe, 1 lovorjev list, zeleno, peteršilj in šetraj ter pustim, da počasi vre.

Na olivnem olju prepražim čebulo, por in česen. Dodam narezano korenje (in kolerabo) in na kocke narezan krompir. Vse skupaj dobro prepražim. Sama rada zelenjavo za juho dobro prepražim, ker da juhi kasneje res boljši okus. Nato dodam moko, sladko papriko, dobro premešam in zalijem s toplo vodo (!! glej opombe spodaj !!). Vodo z gobami in začimbami prelijem k zelenjavi. Solim, popram, dodam vegeto in zelenjavno kocko ter pustim spet nekaj časa vreti.

Čez čas poskusim krompir, če je dovolj skuhan. Ko dejansko je skuhan, dodam še polno žličko paradižnikovega koncentrata. Dobro premešam in pustim vreti še cca. 5-10 minut. Poskusim in po potrebi še dodatno začinim.

Opombe!

• Ko prepraženo zelenjavo zalijem z vodo, mora obvezno biti TOPLA. Ne sme biti mrzla, ker bo zaradi tega zakrknil krompir, ki se je medtem že dovolj segrel. Prav tako pa ne sme biti vroča, ker bo škodila moki.
• Preden dodam paradižnikovo mezgo, mora OBVEZNO krompir že biti dovolj kuhan. Kislina v koncentratu namreč zaustavi kuhanje, krompir pa postane trd.
  

Segedin

Nekaj časa je bilo tišine. Bila sem namreč cel november čisto zaposlena. Ampak uspešen je pa bil! To je glavno! :)

In ker se počasi približujejo prazniki, bomo spet začeli peči. Uff, moja domišljija že teče maratone! :) Ampak o tem kasneje - ko bo čas za to.

Že nekaj časa imam močno željo po kislem. Pri naši hiši namreč obožujemo kislo, sploh kislo zelje. In ker smo bili proti jeseni pridni in smo ga pripravili za ozimnico, ga sedaj lahko papcamo. Njamsi! Tako je včeraj zvečer padla ideja, da bo danes za kosilo Segedin. Tokrat sem ga prvič naredila sama.

Potrebovala pa sem:

• 1 srednje velika čebula
• 3-4 veliki stroki česna
• 4 srednje debeli goveji zrezki
  
• sol, poper, vegeta
• moka, sladka paprika, voda, paradižnikov koncentrat
• suho meso ali prekajena klobasa
• kislo zelje
• kumina, lovorjev list
• olivno olje

V večjo posodo (pri nas ponavadi naredimo za večkrat, ker se takšna jed ne splača delati za enkrat - nekako ne pride tako dobra) nalijem vodo, solim in dam na plin. Medtem narežem kislo zelje (če delam z glavami kislega zelja; v nasprotnem primeru pa je tako ali tako že narezano) in ga dam v vrelo vodo (načeloma tudi ni nič narobe, če ga dam preden zavre). Dodam lovorjev list (ne glede na količino končnega izdelka je priporočljivo dati manjšo količino, saj je lovorjev list zelo aromatičen - princip 'less-is-more') in kumino. Zmanjšam ogenj in pustim, da počasi vre.

Na olivnem olju prepražim nasekljano čebulo (da zarjavi) in dodam česen. Goveje zrezke narežem na kocke poljubne velikosti (priporočam, da niso prevelike, ker se bo meso tako hitreje skuhalo) in jih dodam čebuli in česnu. Medtem, ko se meso praži, dodam sol, poper in vegeto - želim namreč, da meso vpije nekaj okusa teh začimb še preden naredi rahlo skorjico. Ko res lepo zarjavi (takšno da namreč še boljši okus kasneje), dodam moko in sladko papriko ter dobro premešam. Zalijem z mrzlo vodo in dodam zelo polno čajno žličko paradižnikovega koncentrata. Dobro premešam, da se le-ta dobro zmeša s tekočino. Če je pregosto, dodam še vode. Nekaj minut pustim vreti, medtem pa na kocke narežem še suho meso (ali prekajeno klobaso). Tega vmešam v paradižnikovo omako, premešam in vmešam v kislo zelje, ki je ves ta čas počasi vrelo. Dobro premešam in pustim vreti še cca. 20 minut. Po tem času poskusim, če je meso že dovolj mehko in če je celotna zadeva dovolj začinjena.



Opombe!

• V originalu se uporablja svinjsko meso. V tem primeru prekajeno meso ni potrebno dodajati - svinjsko meso ima namreč samo dovolj arome. Je pa res težje prebavljivo.
• Ko zalijemo meso, na katerem je že dodana moka, mora biti voda obvezno MRZLA - v nasprotnem primeru se lahko naredijo nepotrebne kepe.
• Pri večini stvari zgoraj nisem omenjala dejanskih količin (količina suhega mesa, moke, ostalih začimb, vode, kislega zelja), ker je spet stvar okusa vsakega posameznika.
• Kislo zelje, ki je kisano doma (včasih tudi kupljeno), je pred samim kuhanjem potrebno preprati, da Segedin ne bo prekisel. Lahko pa se znajdemo tudi tako, da ga že dejansko damo kuhati. Ko nekaj časa vre, poskusimo vodo; če je prekisla, vodo odlijemo in nalijemo novo ter spet damo na ogenj (seveda, skupaj z zeljem).
  

Kosilo: Domača gobova juha in kruh

Tu se, seveda, nanašam na gobovo juho z zelenjavo (recept najdete >>tule<<) in ne kremno gobovo juho. Ponavadi je nekako navada, da se zraven poje kakšen kos kruha. Nekateri se potem odločijo še za nadaljevanje obroka s kakšno sladko zadevo, kot so npr. slivovi cmoki.



Sama pa imam največkrat rada striktno samo juho in kos kruha. Tokrat malce drugačen namig. Ste mogoče že kdaj poskusili namesto kruha dodati kar pečene palačinke? Nenamazane in slane. Jaz sem jih za povrhu spekla še na olivnem olju, lahko pa dodate v samo maso še kakšno začimbo po vašem okusu.



Poskusite! Dejansko je boljše!