Doma narejeni čokoladni trufli

Trapast prevod, kar se mene tiče. Ampak, ok. Se vsaj original toliko bolje sliši, okus pa tako ali tako preseže vse. Yuuuuum!!

Bodimo iskreni in si enostavno priznajmo, da je to ena izmed najbolj božanskih (in bi skoraj lahko rekla DOBESEDNO božanskih) oblik čokolade. Najprej je zame bila na prvem mestu čokolada s celimi lešniki. In na nek nostalgičen način še vedno je in vedno bo. Potem je božanskost okusa napredovala pri raznih verzijah čokoladnih pralinejev (ok, original je še vedno najboljši, ampak vseeno). Sedaj pa mislim, da je vse presegel truffle. The truffle has entered the building! :)

Tako kot pri vseh ostalih zadevah, seveda, lahko tudi tukaj ustvarjamo in okus ne ravno izboljšujemo, ampak mu dajemo dodatne odtenke. Kot ženske, ko dodajamo nova oblačila, nove modne dodatke. Včasih se mi je truffle zdel enostavno preveč božanski tudi pri sami izdelavi. Enostavno sem bila nekega omejenega ter samoumevnega mnenja, da je verjetno tudi postopek čisto nekaj posebnega. Zato se s tem nisem preveč ukvarjala. Je samo okus nadomestil vse, hehe. Nato pa (kot ponavadi) čisto mimogrede naletim na samo izdelavo in enostavno izbuljim oči. Sicer že nekaj let nazaj, a nekako kar nikoli ni bilo tistega pravega časa, da bi se ga spravila preiskusiti. Po tolikem času pa mi res res RES ni dal več miru.

Eno izmed, po mojem okusu, najboljših italijanskih čokolad za kuhanje sem še imela in jo je bilo počasi potrebno že porabiti. Veste, to je ena izmed tistih, za katero bi skoraj sveto lahko verjela, da njene kalorije že ob samem uživanju sproti tudi porabljaš. Čokolada je namreč hudo trda, obenem pa tudi debela skoraj dva centimentra. In če se odločiš za proces zajčka in jo počasi 'zobljaš', se skoraj sigurno zraven rabijo še njene kalorije preden so dejansko zaužite. Hehe... Ker pa je njen okus enostavno fenomenalen, jo rada uporabljam za razne sladice. Ergo? Obvezno je bilo tokrat potrebno kupiti še preostale sestavine in truffle končno narediti.

Potrebovala sem:

• 200 g jedilne čokolade (italijanske za kuhanje)
• 1 dcl oz. malenkost več sladke smetane za stepanje
• mleti orehi
• grenek kakav v prahu
• *mleti lešniki, rum, cimet, drugi oreščki, ...

* po izbiri, niso pa obvezni

Za čokolado sem si, seveda, tudi pri tem postopku morala vzeti čas. Z nožem (lahko jo tudi naribate) narezljam čokolado na približno iste koščke in jo stresem v kovinsko posodo. Smetano nalijem v kozico ter jo počasi segrevam. Ta obvezno NE SME zavreti, mora pa se kljub vsemu zelo dobro segreti. Dobro, torej, pazite na njo. Vročo polijem po koščkih čokolade in dobro premešam, da 'objame' vse. Nato z šibo mešanico mešam toliko časa, da se čokolada popolnoma stopi, obenem pa vse skupaj rahlo naraste (opazite namreč, da se v njej nabira zrak). S tem ste prvi del zaključili. Narejen je t.i. ganache.

Vse skupaj se mora namreč zelo dobro ohladiti, obenem pa tudi strditi. Zato predlagam, da mešanico spravite nekam na hladno. Če imate dovolj prostora v hladilniku, je še boljše. Priporočljivo je, da stoji vsaj čez noč, da bo res dovolj trdna.

Naslednji dan se začne drugi del priprave. Predvsem pazite, da tokrat vse skupaj ne počnete na preveč toplem mestu. Če pa že, si redno hladite dlani. Sicer je dobro, da se mešanica vsaj malce omehča med postopkom, saj vam bo olajšalo delo. Ne sme pa preveč. To boste tako ali tako lahko opazovali tudi sami. Če opazite, da so dlani že pretople, jih enostavno vsake toliko časa operite pod mrzlo vodo.

S čajno žličko vsakič znova zajamem nekaj mešanice, jo vzamem v dlan ter jo oblikujem v kroglico (ali pa kakšno drugo obliko). To kos nato povaljam v kakavu, orehih, lešnikih, ... Čisto vaša izbira in vaš okus. Predlagam pa vam, da je to slednje nesladkega okusa, saj bo razmerje sladke mešanice in nečesa nesladkega enostavno fenomenalno.

Ko ste končali, priporočam, da jih za nekaj časa še vrnete na hladno, da se spet primerno strdijo.

Potem pa dober tek!

Mlečni riž (malo drugače)

Že od nekdaj obožujem riž. Na kateri koli način. Pa če je slan ali sladek. Zato me je danes presenetilo, da v vsem tem času še nisem napisala niti enega recepta, v katerem je ponavadi le-ta glavna sestavina. Ko pride čas za mlečni riž, je zame priporočljivo, da jih zraven je več ali pa da se te jedi naredi res samo za enkrat in, seveda, normalna porcija. Zakaj? Preprosto zato, ker se pri taki jedi res ne morem zadržati, da ne bi vzela dodatka. Ja! Ker mi je reeeees dober! :) In tudi zato bo tale recept napisan za 1 osebo. Za več pač enostavno pomnožite.

Tako sem včeraj čisto po naključju naletela na tale recept. Ja, spet Ina Garten. :) Pa so 'lušte' spet tu. Sicer sem ga zopet malce prilagodila, enako pa lahko naredi tudi kdo izmed vas - sestavine pač uporabite po svojem okusu.

Moje so bile takšne...

• 80 g riža
• voda (glej razlago spodaj)
• 1/4 čajne žličke soli
• 2 čajni žlički sladkorja
• mleko 1,5% (po potrebi)
• 1 čajna žlička vanilijeve arome
• 7 lešnikov
• 4 orehi
• 4 velike suhe slive (narezane na koščke)
• 10 g rozin (malih)
• cimet (po okusu)

Na samem začetku odmerim količino vode tako, da v neki manjši posodi odtehtam 80 g riža. Ob tem pogledam, do kam v posodi sam riž sega in do tja nalijem vodo po tem, ko riž že stresem v posodo, v kateri se bo kuhal. Oboje solim. Posodo pokrijem in počakam, da voda zavre. Nato zmanjšam ogenj na najmanjšo vrednost, premešam in pustim, da tekočina povre. Ko je riž že skoraj na suhem, počasi začnem z dolivanjem mleka. Vsakič ga namreč nalijem toliko, da pokrije količino riža v posodi. Ogenj je še vedno na najmanjši vrednosti oziroma na takšni, da jed ves čas rahlo vre. Na tej točki priporočam, da ostanete pri štedilniku, ker je treba redno mešati, da se vam ne prime na dno posode. Vsakič znova - ko tekočine (v tem primeru mleka) že skoraj zmanjka, ga ponovno dolijem. Le-ta zelo hitro ponovno zavre. Še enkrat, ne pozabite mešati!

Nekje na pol poti dodam sladkor. Sama sem sicer dala žličko po žličko, ker mi namreč že mleko (po mojem okusu) jed kar lepo zasladi, kasneje pa bodo tudi nekatere ostale sestavine pridale k sami sladkosti. Zato ne pretiravajte, sploh če nimate radi preveč sladko.

Ko sem nekje vmes riž poskusila in je že lepo v stilu al dente, dodam vanilijevo aromo in cimet ter spet dobro premešam.

Lešnike in orehe nasekljam ali pa narežem na manjše kose ter jih v suhi ponvi na hitro popražim. Samo, da zadišijo pa bo dovolj.

Ina sicer priporoča, da rozine prej namočite. Sama se nekako nisem odločila za to verzijo, ker se mi zdi, da bi se potem preveč ovlažile. To vlogo pa bo tako ali tako odigralo mleko. Zato jih, tik preden zadnje mleko povre in je riž že res dovolj skuhan, dodam kar tako, istočasno pa tudi prepražene zgoraj omenjene oreščke ter narezane suhe slive.

Dobro vse skupaj premešam iiiiin postrežem.

Uff, a se zavedate, kako težko je bilo počakati, da tole poslikam? :)

Piškoti iz ovsenih kosmičev

Uff, uff, uff! Tale recept je z moje strani še čisto svež. Takoj po kosilu sem se namreč končno spravila preiskusiti recept, na katerega sem naletela tule.

Nekaj časa že iščem dober recept ali pa namig, kako narediti ovsene piškote na čimbolj zdrav način. To je predvsem za tisti moment, ko se ti reeeees 'lušta' nekaj sladkega, nisi pa za neke težke ogljikove hidrate. Tule jih sploh ni veliko pa še lahki so. Piškoti so prav tako primerni za prigrizek v službi ali pa kje po opravkih. Celo eden je čisto dovolj.

Torej, kako to, da so tako zdravi? Pa poglejmo.

Potrebovala sem...

• 75 g kokosovega masla
• 125 g grobih ovsenih kosmičev
• 75 g rjavega sladkorja
• 1 jajce
• 1 čajna žlička vanilijeve esence
• 50 g polnozrnate pirine moke
• 1 zvrhana čajna žlička pecilnega
• (uporabite lahko tudi različne oreščke in suho sadje)

Kokosovo maslo raztopim in v njega, ko je še na plinu, stresem ovsene kosmiče. Dobro premešam in jih malo prepražim (mmm, kako lepo zadiši vse skupaj na tej točki). Nato jih odstavim in pustim, da se ohladijo.

V drugi posodi zmešam moko in pecilni.

V tretji pa stepem jajce, postopoma dodajam sladkor, na koncu pa še vanilijevo esenco. Sam proces stepanja zaključim, ko že vidim, da se mešanica dejansko začne rahlo peniti ali enostavno, ko se sladkor v njej raztopi.

V to slednjo nato postopoma dodajam mešanico moke in pecilnega.

Na tej točki mešalnik zamenjam za spatulo ali kuhalnico (seveda, spet odvisno od vas, kaj rajši uporabljate). V pripravljeno mešanico čisto na koncu tako vmešam še na kokosovem maslu prepražene ovsene kosmiče.

Edino, kar še preostane, je oblikovanje bodočih piškotov. Sama sem enostavno uporabila tole. Že nekaj časa vsak dan opazujem, kako jo Američani uporabljajo v svojih oddajah pa sem se koooončno odločila poskusiti tudi sama. Res, dejansko imate najmanj problemov. Super zadevca!

Takole naj bi zgledale kepice. Te se med samim pečenjem še razlezejo v prave piškote tako, da se res ne ustrašiti, ko boste zagledali, da se ploščijo. :)

Pečete jih na 175 do 200 stopinj Celzija (seveda, odvisno od pečice) približno 12-15 minut. Konec pečenja lahko prepoznate tako, da prostor začne res lepo dišati po pečenih ovsenih kosmičih z ostalimi dišavami; v vsakem primeru pa takrat, ko se surovo jajce ne vonja več. Ko jih vzamete iz pečice, jih je potrebno nekaj časa pustiti, da se ohladijo in tako strdijo.

Potem pa... uh! :)) No, pa saj mi ni potrebno povedati, kaj sledi, a ne? ;)

So rekli, da jih komot lahko naredim še kdaj! ;)

Zelo hitro pečena potica

Danes sem prvič poskusila nov način pečenja klasične potice. Naj na samem začetku poudarim dve stvari:

1. Recept sem uporabila isti, kakršnega uporabimo pri nas vsako leto in ga lahko najdete tule. Razlika je bila samo v tem, da sem uporabila polovično maso.
2. Tale objava je dodana tudi po oznako 'zdravo brez olja', ker sem dajem vse primere pečenja s halogeno pečico. Ja, potico sem pekla v tej pečici!

Zakaj hitro? Potica je bila pečena v 20 minutah na 175 stopinjah Celzija. Sicer sem jo pustila še dodatnih 10 minut, v vsakem primeru pa je ostala ekstremno mehka, lahka, orehova masa pa je ostala dovolj vlažna.

Enostavno ne morem dovolj poudariti, kako navdušena sem nad današnjim poskusom.

Baklava

Jaaaaa, končno je prišel čas, ko sem jo enostavno naredila!! Prvič v življenju, a preizkuševalci pravijo, da je res res RES uspela. iLike!

Na samem začetku je bil rahel strah, ker vedno ljudje to jed predstavljajo kot nekaj zelo zakompliciranega in oh-in-sploh težko za naredit. Potem pa sem našla recept, kjer imam že tako ali tako zbrane srbske/bosanske jedi ter iz njega razbrala, da ima jed resnično enostaven postopek. Sama sem se odločila, da uporabim kupljeno vlečeno testo. Sem sicer na splošno zagovornik domačega, pri tej jedi pa je enostavno potrebno biti zelo precizen, če želiš, da res izpade tudi vizualno lepa. Malo več časa, dovolj orehov (po možnosti, da jih že med samim mletjem ne poješ preveč, hehe), potem pa.... mmmmmmmm!

Potrebovala pa sem...

• 500 g kupljenega vlečenega testa (uporabila sem Hokus)
• 500 g zmletih orehov
• 2,5 dcl olja
• 1 kg sladkorja
• 2 čajni žlički vanili sladkorja (oz. 1 paketek)
• 6 dcl vode
• sok 1 limone

Na samem začetku sem naoljila pekač. Izbrala sem si manjši pekač, ker je jed, kot verjetno že veste, zelo nasitna, v končni fazi pa je tako ali tako pride zelo veliko. Plasti (v mojem paketku je bilo 5 večjih plasti, katere sem glede na velikost pekača razrezala na 10 manjših; ker pa mi je še ostalo orehov in prostora v pekaču, sem porabila še preostale manjše kose ter naredila dodatne plasti baklave) začnem počasi polagati v pekač. Na začetku so tri - vsako posebej, seveda, naoljim z oljem, katerega sem zavrela. Na tri plasti dam plast zmletih orehov. Zatem nadaljujem z dvema plastema testa - obe, spet vsako posebej, naoljim. Nato spet plast orehov in 2 plasti testa. Tako nadaljujem dokler mi ne zmanjka orehov in testa. Bodočo baklavo zaključim s tremi plastmi testa (spet je vsaka izmed njih posebej namazana z oljem). Na tej točki vzamem zelo oster nož ter kar bo na koncu baklava razrežem na manjše kose; lahko rombe, trikotnike, kvadratke, ... Pazite, da razrežete do dna. Nato porabim še zadnje ostanke olja ter vse skupaj še enkrat dobro premažem.

Tako pustim stati 1 uro. Olje se mora namreč dobro vpiti v testo.

Po eni uri vstavim pekač v pečico segreto na 170 stopinj Celzija. Moj recept sicer pravi, da jo pečemo dokler se lepo ne zapeče (lepo zlato zarjavi). Če pa imate raje podatek o času, naj bo ta nekje med 30 in 40 minut. Po 30 minutah sem preverila napredek ter vse skupaj v pečici pustila še približno 10 minut.

V tem času sem na ognju pripravila sladkorni sirup. V posodo dam sladkor, vanili sladkor in vodo ter pustim, da se vse skupaj stopi. Vmes vsake toliko časa premešam. Ko zavre, pustim na manjšem ognju počasi vreti približno 5 minutk. Zmes se tako rahlo zgosti. Nato odstavim z ognja in mu vmešam limonin sok.

Vrelega polijem po še vroči baklavi. Naj vas opozorim, da bo zadevca malce trajala. Vsake toliko časa bo treba pekač namreč preveriti, ker bo baklavica zeloooo žejna. Seveda, je odvisno od tega, koliko bo pila - toliko boste dejansko porabili sirupa. Jaz sem ga tokrat nekje od 2/3 do 3/4. Mogoče se zgodi tudi, da zgornji 'lističi' malce odstopijo in se na koncih dvignejo. A ne skrbite - tako ali tako ste jih polili s sirupom, kar jih obteži in 'napije' tako, da bodo sčasoma sami padli nazaj na svoje mesto.

Vse skupaj pustite stati kar nekaj časa. Priporoča se čez noč. Zjutraj pa je zadevica božanska - lepo svetleča, prelepa tako ali drugače, dovolj napita in božaaaansko dobra.

Orehova krema

Pa da omenim še orehovo kremo, katero lahko dodate kot polnilo za torte ali pa kaj drugega. Sama sem jo najprej uporabila kot polnilo za mamino torto za 60 let (eno izmed polnil), pred kratkim pa je bila ena izmed polnil za rojstnodnevno torto za sestričinega sina.

Začetek je podoben orehovem polnilu za potico, vendar je samo ta sam po sebi preredek. Torej, naredim takole...

Potrebujem:

• 250g margarine
• 250g sladkorja
• 1,5dcl vode
• nekaj kapljic limoninega soka
• vanili sladkor
• 150g zmletih orehov
• rum, cimet, med
• vroče mleko (lahko tudi vrelo)

Najprej začnem z orehovim 'delom', ker je potrebno, da se shladi za nadaljnjo uporabo. Zmeljem orehe, medtem pa grejem mleko. To mora biti obvezno vsaj vroče, lahko pa se ga tudi zavre. Pomembno je namreč, da se orehi poparijo. Z vročim mlekom torej postopoma polivam zmlete orehe in jih dobro premešam, da dobim gosto zmes. Nato jo pustim, da se ohladi.

Med tem časom na ogenj dam posodo, kamor sem dala sladkor, vanili sladkor, vodo in malo limoninega soka. Dobro premešam in pustim, da zavre. Nato ogenj zmanjšam na minimum in pustim, da rahlo vre. Vsake toliko časa premešam. Ko je sirup dovolj gost, ga odstavim z ognja in pustim, da se ohladi. Načeloma ga lahko daste (s posodo vred) tudi v večjo posodo, katero ste prej napolnili z zelo hladno vodo, in ga počasi mešate, da se hitreje ohladi. Tudi ta namreč ne sme biti pretopel, ker je lahko končni produkt pretekoč.

Medtem, ko se sirup hladi, v drugo posodo dam margarino in jo penasto vmešam. Ohlajen sirup med mešanjem postopoma dodajam margarini. Mešam tako dolgo, da postane zelo gladka.

Na samem koncu v poparjene ohlajene orehe vmešam še polno žlico medu, cimet (po okusu; sama ponavadi pravim, da ne smem skopariti z njim) in dva pokrovčka ruma. Mešanico dobro premešam in postopoma vmešam v margarinino mešanico.

Krema je tako pripravljena za uporabo. Uff, njamsi!! :))

Opombe!!

• V orehe cimet, med in rum dodamo šele, ko se ohladijo, ker drugače 'začimbe' izgubijo preveč arome, katera je bistvenega pomena v tej mešanici.
• Sladkorni sirup se mora obvezno dovolj ohladiti (najbolje je, da ni niti mlačen!), ker pretopel lahko preveč stopi margarino in tako naredi končno kremo pretekočo.
• Za kakršno koli kremo, ki je na osnovi temeljne maslene kreme je priporočljivo uporabljati zelo kvalitetno margarino, ki je res primerna za peko. Le tako se jo da res dobro obdelovati oziroma v tem primeru dobro speniti. Sama imam najraje t.i. 'zlato margarino' (>> click! <<).
  

Potica a.k.a The Potitza :)

Ena izmed najbolj značilnih slovenskih sladic, katera se ponavadi peče za božič oz. božični večer, tradicionalna pa je tudi ob Veliki noči. Uff, to leto sem jo reeees težko dočakala. Pa te spomni sneg, ko začne počasi padati in ceste pokrije tako kot bi narahlo posul sladkor v prahu na potico. Ali pa začne sredi zasnežene narave pihati veter in nasuje zgornjo svežo plast snega na spluženo cesto in spet asociacija na posladkano sveže spečeno potico. Jajks! :)

Samo delo sicer vzame kar nekaj časa. Ampak sam rezultat je 100% vreden!

Potrebujem:

• 500g mehke moke
• 1 in 1/4 suhega kvasa
• naribano lupinico limone
• sol
• rum
• 300g mletih orehov
• cimet, sladkor, grenek kakav, med (1 jedilna žlica), vroče mleko, rum
• 2 jajci
• 150g sladkorja
• 150g margarine
• 1 vanili sladkor
• 200g rozin
• sladkor v prahu (za posipanje na koncu - ni pa obvezen)

Takole pa sem začela:

Najprej rozine namočim v rum - količina je čisto odvisna od okusa posameznika.



Zatem pripravim orehovo maso. V mlete orehe dam cimet (po okusu), kakav (po okusu), sladkor in dobro premešam. Nato te orehe poparim z vročim mlekom (tudi, če vam je med gretjem mleka le-to zavrelo, ni popolnoma nič narobe - v bistvu je še boljše). Dobro premešam, da pride masa v obliki paste, NE tekočine. Temu nato dodam še 1 jedilno žlico medu in 2 žlici ruma (tudi ta je lahko čisto po okusu posameznika). Vse skupaj dobro premešam in poskusim. Nato pustim stati.

Na tej točki začnem s pripravo testa. Moko presejem in ji dodam malček soli ter kvas. Za okus naribam tudi nekaj limonine lupinice. Z vilico dobro premešam.
Nato v dveh posodi ločim jajci - beljake in rumenjake. V posodo z rumenjaki dodam margarino, sladkor, vanili sladkor, 1 jedilno žličko ruma (lahko pa spet po okusu posameznika) ter z mešalnikom zmešam, da dobim gostejšo, a enakomerno maso. Da bo malce mehkejša, dodam malo mlačnega mleka in spet z mešalnikom premešam.
To slednjo zmes dodam zmesi moke in pričnem mešati z mešalnikom. Mešalnik namreč samemu testu doda kanček več zraka in ga zato naredi mehkejšega. Postopoma dodajam mlačno mleko in zraven še naprej mešam z mešalnikom. Ko začne testo počasi odstopati od posode, še rahlo zmesim z roko in malce moke, potem pa posodo za vzhajanje zaprem ter jo nastavim na nekaj toplega. Spodaj si lahko pogledate moj primer. V posodi spodaj je pogreto mleko (lahko je tudi voda - samo, da nekaj oddaja toploto).



Ko se posoda odpre (na tej točki je testo dovolj vzhajano), testo na pomokani površini razvaljam na debelino prsta. (**) Zgornji del razvaljanega testa rahlo naoljim, da bom lažje nanesla orehovo maso (da bo dejansko ostala na testu in ne bo sledila žlici :) ). Na to dam orehovo maso in jo razmažem po celi površini. Čisto na koncu posujem še namočene rozine, rum, ki pa ostane, enostavno polijem po masi. Na tej točki testo zvijem v zavitek.

Pekač namastim z margarino in čez njo nasujem malce moke ali pa drobtin (da se med pečenjem testo ne prime). 'Zvitek' v poljubni obliki vstavim v pekač, z vilico pa ga celega prepikam. Skozi te luknjice bo med samim pečenjem izhajal odvečen zrak. Pekač z zvitkom pokrijem s krpo, ga postavim zopet na toplo površino in ga pustim vzhajati toliko časa, da dvakratno pridobi na količini.

-------------------------------------------------------------------------------------------------
** V tem času preostala jajčna beljaka stepem z malce soli v trd sneg in ga postopoma vmešam v orehovo maso, da bo mehkejša in bolj voljna.


-------------------------------------------------------------------------------------------------

Ko potica že dobro vzhaja, pečico vklopim na 200 stopinj Celzija.

Tik preden gre testo v pečico, zgornji del premažem s stepenim jajcem ali pa samo z oljem tako, da nastane gladka površina (to namreč ustvari lepo barvo med pečenjem).

Potico pečem cca. 1 uro. Potem preverim, če je pečena tako, da z nožem sladico zabodem. Če se na nožu še pojavi testo, potem, seveda, zadevo vrnem nazaj v pečico, da se do konca zapeče.

Ko je pečena, jo lahko rahlo posujem s sladkorjem v prahu.

Opombe!

• Sestavine, kot so margarina, moka in jajca, je priporočljivo dati na sobno temperaturo za vsaj polovico dneva. Če imajo takšno temperaturo, se namreč veliko lažje dela z njimi.
• Samo delo potice je priporočljivo v dobro segreti kuhinji, še posebej v času vzhajanja.

Hihihi, a vidite, zakaj me potem rahel sneg spominja na potičko? :))

Bo dovolj opotičena?

Domači prijatelj

Pred nekaj meseci sem na internetu našla en super recept. Kot majhna sem namreč oboževala tele piškote, a sem vedno jedla tiste iz trgovine. Enkrat pa sem čisto po naključju prišla do tele strani, recept preiskusila in sedaj ga enostavno obožujem.

Rahlo sem ga sicer priredila, ampak je vseeno super.

Torej potrebujem...

• 4 jajca
• 250g sladkorja (lahko tudi v prahu, a ni obvezen)
• 400g moke
• 1/2 pecilnega praška
• 300g dodatkov (sama sem čisto po spletu okoliščin izbrala 200g rozin in 100 g malo narezanih orehov)

Najprej zmešam suhe sestavine - moko in pecilni prašek. V drugi posodi nato zmešam izbrane dodatke oziroma suho sadje (v mojem primeru rozine in orehe). V tretjo posodo ubijem jajca in jih z vilico dobro premešam. Tem dodam sladkor ter ob mešanju ustvarim enakomerno zmes. Pripravljeno suho sadje oziroma dodatke vmešam v jajčno mešanico, nato pa postopoma dodajam mešanico moke in pecilnega praška. Tu vam predlagam, da uporabljate kuhalnico ali pa t.i. spatulo. Testo v končni fazi namreč pride dokaj mokro in lepljivo.

Ravno iz istega razloga pri oblikovanju hlebčkov sama prej zmočim roke z mrzlo vodo. V nasprotnem primeru se testo namreč čisto preveč lepi na kožo in otežuje delo. Oblikovane hlebčke dam v pekač, katerega sem prej obložila s peko papirjem.

Zadevo pečem približno 30 minut na 180 stopinj Celzija.

Še tople iz pečice, hlebčke vzamem s peko papirja in jih takoj narežem na koščke. Na tej točki so namreč še dovolj mehki in se jih lahko lepo reže. Kasneje se ohladijo in so trši (takšni pač morajo v končni fazi biti), zato bi se pri rezanju lahko preveč grdo lomili in krušili.

Tule jih je samo še za vzorec. Zadeva mi je res zeloooo všeč in je ponavadi hitro zmanjka. Uff uff! :))

Maminih 60 let

Tole je predstavljalo sladki del za maminih 60 let.

• Torta z orehovo kremo in mascarponejevo kremo
• Domači prijatelj
• Črno-belo pecivo (po dr. Oetkerju)
• Krhki keksi s čokolado