Kakavovi muffini

Spet smo ustvarjali. Tokrat za materinski dan. Moja mami ima namreč zelo rada sladko; čokolado, kakav, ipd. pa sploh. Zato sem se odločila, da tokrat muffine poskusim na takle način.


Potrebovala torej sem (za 12 muffinov)...

• 250g bele moke
• 2 žlički pecilnega praška
• 80ml olja
• 125g sladkorja
• malo vanili sladkorja (za okus)
• 2 jajci
• 250g navadnega jogurta (0,1% mlečne maščobe)
• 3 žlice kakava
• bela kuvertura (za okras - količina po okusu in potrebi posameznika)

Skupaj zmešam moko in pecilni.

V drugi posodi najprej stepem jajci, nato pa jima dodam sladkor in vanili sladkor ter spet dobro zmešam. Dodam olje in ponovno dobro zmešam.

V tretjo posodo dam kakav in mu postopoma dodajam navadni jogurt, da dobim homogeno zmes.

Slednjo vmešam v drugo (mokro) zmes.

Čisto na koncu postopoma dodam še suho mešanico, da dobim lepo testo.

Končni izdelek nato enakomerno porazdelim po 12-ih posodicah.

Pečem na 180 stopinj Celzija nekje med 20 in 25 minut.

Ko se muffini ohladijo izven pekača, na vodni kopeli stopim belo kuverturo do srednje tekočega stanja. S pomočjo žličke vsakega posebej poljubno okrasim in pustim, da se okraski ohladijo in strdijo.

So luštni, ane?

Zelenjavne bučke iz pečice

Zima se že končno počasi poslavlja in pojavljajo se prvi sončni žarki, kateri dejansko že imajo nekaj moči. Jap, martinčkanje se počasi začenja. Yippie!!

Ravno zaradi tega lahko tudi počasi začnemo razmišljati o malce lažji hrani, ker telo ne bo več potrebovalo toliko energije, da se segreje. Včasih pa tako ali tako potrebujemo malce lažji obrok.

Tokrat sem se odločila porabiti bučke, ki so v zmrzovalniku ostale še od prejšnjega leta. Za solato so bile malce preveč na debelo narezane, so pa ravno pravi kolobarji za pečenje v pečici. Ja, in smo spet malce na hitro ustvarjali.

Potrebujem torej...

• zelene bučke narezane na malce debelejše kolobarje (količina je spet odvisna od vašega okusa)
• domača paradižnikova omaka (pri nas jo že leta pripravljamo sami, lahko pa uporabite tudi kupljeno - količina spet odvisna od posameznika)
• 1 srednja čebula
• 1 jajce
• kisla smetana (količina tudi po okusu posameznika)
• sol, poper, suh mlet česen

Na samem začetku sem dobro stopila bučke (fyi, bile so zmrznjene). Ko so se zmehčale, sem jih nasolila, napoprala, dodala kar nekaj česna v prahu ter jih pustila stati kakšno uro. V tem času namreč oddajo odvečno vodo (za to spet poskrbi sol), obenem pa nase potegnejo okus dodanih začimb.


Glinen pekač (ali pa kak drugačen) namastim (sama sem uporabila kar navadno sončnično olje). Bučke dobro ožamem in jih popivnam še s papirnato brisačko. V pekač jih naložim v obliki lusk ter vstavim na 200-250 stopinj Celzija vročo pečico. Ta bo najprej pobrala še dodatno tekočino (uff, ja, te imajo bučke ogrooooomno), potem pa jih bo rahlo zapekla.

Približno na tej točki pekač vzamem iz pečice ter bučke prelijem z domačo paradižnikovo omako. Pečico tokrat preklopim na 200 stopinj Celzija (če ni bila na teh stopinjah že prej) in pekač ponovno dam v pečico, da se bučke malce 'pokuhajo' v omaki, malce pa da se tudi slednja popeče in da še boljši okus.

Čisto na koncu zmešam kislo smetano, 1 jajce, poper in sol. Na drobno nasekljam 1 srednjo čebulo, katero posujem po popečeni paradižnikovi omaki. Na koncu enakomerno polijem še z mešanico kisle smetane. Celotno zadevo vrnem v pečico še za cca. 15 minut, da se kisla smetana in pa jajce v njej ravno prav zapečeta.


Takšne bučke lahko jeste same kot lahek obrok. Lahko pa zraven postrežete tudi kakšen krompirček, riž, ipd.

Kokosovi poljubčki

Ker so mi pri pripravi pustnih krofov to leto ostali beljaki, sem se odločila, da jih porabim za eno izmed res preprostih in izredno hitro pripravljenih sladic - poljubčkov. Torej, če se vam poleg tega doma že nekaj časa valja tudi malce preveč sladkorja, še posebej, če je ta v prahu in kar enostavno ne gre v promet, in pa kokosove moke, vam jo res toplo priporočam. Pripravljena je res res res ekstremno hitro.

Tokrat sem potrebovala samo tele sestavine:

• 4 beljaki
• sol
  
• 200g sladkorja v prahu
• 1 čajna žlička cimeta
• 200g kokosove moke

Ja, res samo tole!

Najprej v beljake dam ščepec soli, da jih lahko lepše stepem v sneg. Ko je že tik na tem, da nastane sneg, začnem počasi dodajati sladkor v prahu, katerega sem predhodno zmešala s cimetom. Na tej točki zmes začne postajati gostejša - tako vem, da sem sneg stepala ravno prav. Na koncu še previdno s spatulo vmešam kokosovo moko.



Z dvema žličkama nato oblikujem poljubčke kot bi hotela oblikovati žličnike za nedeljsko juho.




Pečem jih pri 130 stopinj Celzija približno 35 minut. Ko jih vzamem iz pečice, jih še pustim, da se na sobni temperaturi ohladijo in s tem rahlo otrdijo.



To je to! Res lahko, a ne?

Opombe!!

• Za beljake je priporočljivo, da jih iz hladnilnika vzamete šele tik pred samo obdelavo. Lepše se jih namreč skupaj s soljo stepe v sneg, če so hladni.
• Sama beljake ponavadi stepem z mešalnikom, tega pa uporabim v tem procesu samo do vnašanja sladkorja in cimeta. Kokosovo moko nato počasi vnesem s kuhalnico ali pa spatulo.
  

Pustni krofi

Tokrat dodajam samo enega izmed receptov. Pri nas namreč vsako leto preiskušamo drugega. Letos je bil na vrsti tale...

Potrebovala sem:

• 500g gladke moke
• 7g suhega kvasa
• 80g kristalnega sladkorja
• 3dcl mleka
• 4 rumenjaki
• 40g zmehčane margarine
• sol
• sladkor v prahu za posip
• 2 žlički vanili sladkorja
• 2 žlici ruma
  
• sončnično olje za cvretje
• (po želji lahko tudi marmelada)

Kvas v posodici zmešam z žlico sladkorja in toliko mlačnega mleka, da dobim gosto enakomerno zmešano zmes. Malce pomokam, posodico dam na toplo površino in pustim vzhajati. Tačas pripravim moko, v katero vmešam malce soli (ta bo namreč okuse še bolj poudarila, ne bo pa testa solila). Zmešam rumenjake s sladkorjem, vanili sladkorjem, margarino in rumom, da dobim homogeno zmes. V tem obdobju je prej pripravljen kvasec že lepo vzhajal, zato ga dodam soljeni moki. Dodam še jajčno zmes in dobro zmešam. Vmes postopoma dodajam mlačno mleko in začnem testo mirno mešati z malce večjo kuhalnico.

Vse skupaj nato pustim vzhajati. Čas sicer sama merim tako, da testo vzhaja v posodi, ki je posebej namenjena temu. Pri njej se namreč pokrov sam odpre, ko je testo že dovolj vzhajalo.

Po tem pretečenem času testo še enkrat nežno pregnetem ter ga nato oblikujem v klobaso. To razrežem v več približno enakih kosov. Iz njih oblikujem kroglice, dam na pomokan prt in jih rahlo pritisnem ob njega, da oblikujem ploščice.

Te pustim vzhajati toliko časa, da pridobijo na vsaj še enkratni velikosti. Torej, so enkrat večji.



Na koncu segrejem olje, katerega naj bo toliko, da je gladina olja približno 2-3 cm nad dnom posode. Krofi morajo namreč plavati v njem in se ne smejo dotikati tal posode. Ko je dovolj vroče, dam plin na manj, ker bom krofe cvrela počasi. Ko vstavim krofe, pokrijem posodo za približno minuto, nato odkrijem. Ko na eni strani dobi ravno prav barve, ga obrnem. Tokrat posode ne pokrijem.

Pustim jih, da se malce ohladijo na papirnati brisački. Tam namreč oddajo tudi odvečno maščobo. Nato jih posujem s sladkorjem v prahu.



Opombe!!

• Pred samim začetkom dela prostor dobro segrejem, saj bo toplota v prostoru močno pripomogla vzhajanju testa.
• Predhodno ogrejem tudi prt, katerega bom kasneje pomokala in uporabila za oblikovanje krofov.
• Olje je dovolj segreto takrat, ko v njega namočim zobotrebec in okoli le-tega začne rahlo cvrčati (okoli njega se namreč ustvarjajo mehurčki ali pa pena).
• Krofi so pečeni takrat, ko v njih zapičim zobotrebec in na njem ne ostane niti kanček testa, ko ga potegnem ven.
• Kvasec je pripravljen na uporabo, ko vidim, da je rahlo narasel in ima v sebi majhne mehurčke. Ti se včasih vidijo tudi v obliki manjših temnejših lis.
• Če krofe cvrem počasi, bodo v olju rastli počasi in enakomerno ter tako ne bodo naredili lukenj.
• Posodo na začetku zaprem za kakšno minuto ravno zaradi tega, da bo krof lepo začel rasti.
  
• Med samim cvrenjem krofe vsake toliko časa malce premikam po olju, da se med seboj ne sprimejo.
• Ko krofe vstaljam v olje, je potrebno zgornjo stran krofa obrniti navzdol v olje. Ta je prej namreč vzhajala in zaenkrat vsebuje največ zraka. To bi potem lahko spet povzročilo luknje.
• Če je prstan, ki nastane ob cvrenju, nekje na sredini, potem so ravno prav vzhajali.
• Če so vzhajali preveč, se ponavadi v olju sami obračajo.