Srbski Prebranac

Pred leti sem začela prakticirati poseben recept za srbski Prebranac in se enostavno zaljubila vanj. Sicer sem ga sčasoma še sama malce izboljšala, sedaj pa ga ne zamenjam za nobeno ceno. Še ne tako dolgo nazaj so me prepričevali, da zelenjava nima kaj početi v Prebrancu, jaz pa se še danes ne strinjam. Noben namreč ne pomisli, da v tem primeru ni mišljeno, da ješ fižol z zelenjavo. Slednja v tem primeru igra vlogo različnih začimb, brez katerih Prebranac enostavno ne bi bil to, kar enostavno mora biti.

Torej, kaj potrebujem...

• fižol (tu sploh ne kompliciram; nekateri vztrajno pravijo, da mora biti tetovec, spet drugi, da mora biti neka druga vrsta - sama sem jih poskusila že več in čisto vsak je bil super!)
• 3 veliki paradižniki (ali pač toliko več manjših, da dobimo pravo skupno količino)
• 1 velika zelena paprika (isti komentar kot pri paradižniku; ni nujno, da je zelena)
• 1 par kranjske klobase ali približno ista količina suhega mesa (sama preferiram prvo)
  
• 1 zelo velika ali 2 srednji čebuli
• Vegeta
• sol
• poper
• 2 žlici Fanta za fižolove prikuhe (v 2dcl mlačne vode)

Fižol skuham, paradižnike, papriko in čebulo narežem. Klobaso narežem na kolobarje poljubne debeline. Nekje na tej točki zmešam tudi 2 žlici Fanta z 2dcl mlačne vode, dobro premešam in pustim stati.

Nato namastim pekač (najbolje glinen) in v njega najprej naložim plast narezane čebule. Na njo dam fižol (seveda, brez vode, v kateri se je kuhal), nato paradižnik in kot naslednjo papriko. Zaključim s plastjo klobas in začinim s soljo, Vegeto, poprom ter polijem s Fantovo mešanico.

Pekač postavim v pečico, katero sem prej ogrela na 250 stopinj Celzija. Peklo naj bi se nekje od 45 minut do 1 ure. Tekočina mora namreč povečini povreti. Sama, ko se plast klobase zelo dobro popeče, vzamem pekač iz pečice in mešanico dobro premešam. Nato jo vrnem v pečico, da se peče še naprej. Tako namreč zavarujem klobaso, da se ne zažge, poleg tega pa zapečena klobasa da samemu Prebrancu dodatno aromo, ko se še malo pokuha.



Ko Prebranec na koncu vzamem iz pečice, ga pustim še nekaj minut stati. Tako namreč jed neha vreti, odda odvečno vlago in zrak ter omogoči, da se jed ravno prav zgosti. Tisti čas (krajši) tako npr. pripravim mizo, narežem kruh, ipd.



Opombe!!

• Če želite imeti zadevo še bolj začinjeno oziroma pekočo, lahko po okusu dodate tudi kakšen pekoč feferon.

Orehova krema

Pa da omenim še orehovo kremo, katero lahko dodate kot polnilo za torte ali pa kaj drugega. Sama sem jo najprej uporabila kot polnilo za mamino torto za 60 let (eno izmed polnil), pred kratkim pa je bila ena izmed polnil za rojstnodnevno torto za sestričinega sina.

Začetek je podoben orehovem polnilu za potico, vendar je samo ta sam po sebi preredek. Torej, naredim takole...

Potrebujem:

• 250g margarine
• 250g sladkorja
• 1,5dcl vode
• nekaj kapljic limoninega soka
• vanili sladkor
• 150g zmletih orehov
• rum, cimet, med
• vroče mleko (lahko tudi vrelo)

Najprej začnem z orehovim 'delom', ker je potrebno, da se shladi za nadaljnjo uporabo. Zmeljem orehe, medtem pa grejem mleko. To mora biti obvezno vsaj vroče, lahko pa se ga tudi zavre. Pomembno je namreč, da se orehi poparijo. Z vročim mlekom torej postopoma polivam zmlete orehe in jih dobro premešam, da dobim gosto zmes. Nato jo pustim, da se ohladi.

Med tem časom na ogenj dam posodo, kamor sem dala sladkor, vanili sladkor, vodo in malo limoninega soka. Dobro premešam in pustim, da zavre. Nato ogenj zmanjšam na minimum in pustim, da rahlo vre. Vsake toliko časa premešam. Ko je sirup dovolj gost, ga odstavim z ognja in pustim, da se ohladi. Načeloma ga lahko daste (s posodo vred) tudi v večjo posodo, katero ste prej napolnili z zelo hladno vodo, in ga počasi mešate, da se hitreje ohladi. Tudi ta namreč ne sme biti pretopel, ker je lahko končni produkt pretekoč.

Medtem, ko se sirup hladi, v drugo posodo dam margarino in jo penasto vmešam. Ohlajen sirup med mešanjem postopoma dodajam margarini. Mešam tako dolgo, da postane zelo gladka.

Na samem koncu v poparjene ohlajene orehe vmešam še polno žlico medu, cimet (po okusu; sama ponavadi pravim, da ne smem skopariti z njim) in dva pokrovčka ruma. Mešanico dobro premešam in postopoma vmešam v margarinino mešanico.

Krema je tako pripravljena za uporabo. Uff, njamsi!! :))

Opombe!!

• V orehe cimet, med in rum dodamo šele, ko se ohladijo, ker drugače 'začimbe' izgubijo preveč arome, katera je bistvenega pomena v tej mešanici.
• Sladkorni sirup se mora obvezno dovolj ohladiti (najbolje je, da ni niti mlačen!), ker pretopel lahko preveč stopi margarino in tako naredi končno kremo pretekočo.
• Za kakršno koli kremo, ki je na osnovi temeljne maslene kreme je priporočljivo uporabljati zelo kvalitetno margarino, ki je res primerna za peko. Le tako se jo da res dobro obdelovati oziroma v tem primeru dobro speniti. Sama imam najraje t.i. 'zlato margarino' (>> click! <<).
  

Mascarponejeva krema

Ugotavljam, da mi še vedno ni uspelo z vami deliti recept za mascarponejevo kremo, ki sem jo uporabila v mamini torti za 60 let. Delala sem jo prvič, a je super uspela. Navdušenje je bilo veliko - tudi z moje strani.

Takšen pa je bil postopek...

Potrebovala sem:

• 250g mascarponeja (sama imam zaenkrat najraje tegale >> click! <<)
  
• 3 rumenjaki
• 100g sladkorja
• 10g želatine v prahu
• 250g sladke smetane
  

Najprej stepem sladko smetano. Sama najraje uporabljam rastlinsko, ker ni toliko kalorična in je res zelo dobrega okusa. Če je le možno, izberem sladko smetano Hulala, ker jo lahko brez problema uporabljam tudi brez sladkorja - je namreč ravno dovolj sladka sama po sebi. Verjetno že veste, da se stepa smetana toliko časa, da če posodo (počasi in pazljivo, seveda) obrnemo na glavo, smetana ne pade ven. Btw, tudi malo naj se ne premika - poskusite najti tisto pravo fazo, ker je takrat res najboljša.

Nato zavrem vodo, plin ugasnem in tako nad paro umešam rumenjake, katerim dodam sladkor. Tako imajo rumenjaki vsaj malo toplotne obdelave, da niso popolnoma surovi. Tej masi (katera se vmes kar dobro ohladi) postopoma dodam mascarpone ter nato počasi in previdno stepeno smetano (nočemo namreč izgubiti zrak, ki smo ga v smetano dodali s stepanjem). Želatino raztopim v malo hladne vode tako, da ni grudic, nato jo malce segrejem in vmešam v kremo.

Kremo lahko tako uporabim za torto ali pa kaj drugega. Seveda, spet odvisno od vašega okusa.