Bodimo iskreni in si enostavno priznajmo, da je to ena izmed najbolj božanskih (in bi skoraj lahko rekla DOBESEDNO božanskih) oblik čokolade. Najprej je zame bila na prvem mestu čokolada s celimi lešniki. In na nek nostalgičen način še vedno je in vedno bo. Potem je božanskost okusa napredovala pri raznih verzijah čokoladnih pralinejev (ok, original je še vedno najboljši, ampak vseeno). Sedaj pa mislim, da je vse presegel truffle. The truffle has entered the building! :)
Tako kot pri vseh ostalih zadevah, seveda, lahko tudi tukaj ustvarjamo in okus ne ravno izboljšujemo, ampak mu dajemo dodatne odtenke. Kot ženske, ko dodajamo nova oblačila, nove modne dodatke. Včasih se mi je truffle zdel enostavno preveč božanski tudi pri sami izdelavi. Enostavno sem bila nekega omejenega ter samoumevnega mnenja, da je verjetno tudi postopek čisto nekaj posebnega. Zato se s tem nisem preveč ukvarjala. Je samo okus nadomestil vse, hehe. Nato pa (kot ponavadi) čisto mimogrede naletim na samo izdelavo in enostavno izbuljim oči. Sicer že nekaj let nazaj, a nekako kar nikoli ni bilo tistega pravega časa, da bi se ga spravila preiskusiti. Po tolikem času pa mi res res RES ni dal več miru.
Eno izmed, po mojem okusu, najboljših italijanskih čokolad za kuhanje sem še imela in jo je bilo počasi potrebno že porabiti. Veste, to je ena izmed tistih, za katero bi skoraj sveto lahko verjela, da njene kalorije že ob samem uživanju sproti tudi porabljaš. Čokolada je namreč hudo trda, obenem pa tudi debela skoraj dva centimentra. In če se odločiš za proces zajčka in jo počasi 'zobljaš', se skoraj sigurno zraven rabijo še njene kalorije preden so dejansko zaužite. Hehe... Ker pa je njen okus enostavno fenomenalen, jo rada uporabljam za razne sladice. Ergo? Obvezno je bilo tokrat potrebno kupiti še preostale sestavine in truffle končno narediti.
Potrebovala sem:
- 200 g jedilne čokolade (italijanske za kuhanje)
- 1 dcl oz. malenkost več sladke smetane za stepanje
- mleti orehi
- grenek kakav v prahu
- *mleti lešniki, rum, cimet, drugi oreščki, ...
Za čokolado sem si, seveda, tudi pri tem postopku morala vzeti čas. Z nožem (lahko jo tudi naribate) narezljam čokolado na približno iste koščke in jo stresem v kovinsko posodo. Smetano nalijem v kozico ter jo počasi segrevam. Ta obvezno NE SME zavreti, mora pa se kljub vsemu zelo dobro segreti. Dobro, torej, pazite na njo. Vročo polijem po koščkih čokolade in dobro premešam, da 'objame' vse. Nato z šibo mešanico mešam toliko časa, da se čokolada popolnoma stopi, obenem pa vse skupaj rahlo naraste (opazite namreč, da se v njej nabira zrak). S tem ste prvi del zaključili. Narejen je t.i. ganache.
Vse skupaj se mora namreč zelo dobro ohladiti, obenem pa tudi strditi. Zato predlagam, da mešanico spravite nekam na hladno. Če imate dovolj prostora v hladilniku, je še boljše. Priporočljivo je, da stoji vsaj čez noč, da bo res dovolj trdna.
Naslednji dan se začne drugi del priprave. Predvsem pazite, da tokrat vse skupaj ne počnete na preveč toplem mestu. Če pa že, si redno hladite dlani. Sicer je dobro, da se mešanica vsaj malce omehča med postopkom, saj vam bo olajšalo delo. Ne sme pa preveč. To boste tako ali tako lahko opazovali tudi sami. Če opazite, da so dlani že pretople, jih enostavno vsake toliko časa operite pod mrzlo vodo.
S čajno žličko vsakič znova zajamem nekaj mešanice, jo vzamem v dlan ter jo oblikujem v kroglico (ali pa kakšno drugo obliko). To kos nato povaljam v kakavu, orehih, lešnikih, ... Čisto vaša izbira in vaš okus. Predlagam pa vam, da je to slednje nesladkega okusa, saj bo razmerje sladke mešanice in nečesa nesladkega enostavno fenomenalno.
Ko ste končali, priporočam, da jih za nekaj časa še vrnete na hladno, da se spet primerno strdijo.
Potem pa dober tek!
Ni komentarjev:
Objavite komentar