Slivova marmelada

Jap, dnevi se krajšajo, hladijo, sončka je vse manj, otroci gredo spet kmalu v šolo (hihihi, mene tut po malem vleče nazaj v osnovno šolo)... Torej, priprava ozimnice mora biti v polnem teku. Poleg tega, da smo nekaj zelenjave in sadja že pobrali, nekaj že pojedli, nekaj pa jo spravili v zamrzovalno skrinjo, jo bomo, seveda, nekaj tudi vložili. Poleg že prej vloženih paprik in nekaj sproti vloženih feferonov, smo tokrat pripravili tudi kar nekaj domače slivove marmelade. Sicer v dveh delih, ker je še zelo veliko ostalega dela, a jo je v končni fazi zeloooo veliko. Hehe, do naslednje sezone sliv jo bo sigurno dovolj. Jaz sem jo letos delala prvič. Sicer sem kdaj prej že opazovala, a bolj tako na hitro. Letos pa je šlo zares.

Naj prej še enkrat ponovim, da tudi tukaj ne bom pisala točnih količin, ker je to pač odločitev posameznika - pač, koliko marmelade sploh hoče, kako sladka naj bo, kako čvrsta naj bo, ipd.

Potrebovala pa sem:

• slive (domače in razkoščičene)
• sladkor
• želin
• cimet
• rum
• vanili sladkor

Razkoščičene slive sem najprej zmiksala v mešalniku in to dala v večjo posodo. Dodala sem jim sladkor (tega predlagam, da na samem začetku daste po lastni presoji - tako ali tako, če vam ne bo dovolj sladko, lahko med samim vretjem bodoče marmelade sladkor še dodate), cimet, za noževo konico vanili sladkorja ter pokrovček ruma. Dobro premešam in počakam, da zmes zavre, nato dam plin na najmanjšo možno količino in pustim, da počasi vre. Vsake toliko časa zadevo še premešam in, seveda, vmes poskusim, če je dovolj sladka.

Ko zmes po določenem času dovolj povre in postane ravno prav gosta, ji še dodam želin, katerega zmešam po navodilih na sami vrečki. Marmelado premešam in jo z rahlim mešanjem pustim na plinu še kakšno minuto, nato odstavim.

Kozarce, v katere jo bom shranila, najprej 'operem' s toplo vodo in pustim, da se dovolj odtečejo. Priporočljivo je namreč, da vsa voda odteče ven. Če se vam mudi (lahko, da ste kozarce oprali tik pred koncem), kozarce enostavno dovolj dobro stresite nad umivalnikom. Nato jih počasi napolnim z marmelado. Pokrov dobro zaprem in poln kozarec obrnem na glavo, da se zrak premeša. Sama to preverim tako, da se marmelada popolnoma 'odlepi' od dna kozarca. Nato jih obrnem nazaj in ovijem v odejco.



Tako jih pustim stati vsaj kakšen dan, da se primerno sami ohladijo. Hladne nato spravim za zimo.

Če je vse narejeno tako kot je treba, boste po določenem času slišali, da pokrovi (če ste, seveda, uporabili kovinske) začnejo pokati, ker se v kozarcu ustvarja primeren vakuum. Uff, kako je bilo dobro slišati ta pok. :) :) :)

Puran v smetanovi omaki

Perutnina že sama po sebi predstavlja lažji obrok. Jaz osebno imam rada piščanca, tudi kokoš, in pa purana. Ravno prav nasitijo pa še pretežki niso za želodec.

Naj vam danes predstavim recept, katerega sem pred leti našla na enem izmed številnih forumov. Priprava je popolnoma preprosta, hitra je pa še nasiti ravno prav. Kdo bi lahko celo kdaj rekel, da zna biti malce kalorijske bombe. ;)

Skozi leta sem jo malce priredila po svojem okusu, da je zadeva še boljša...

Takole gre...

Sestavine:

• puranje zrezke
  
• olivno olje
• čili v prahu
• curry v prahu
• kajenski poper
• sladka smetana
• sojina omaka

Puranje zrezke lahko uporabite takoj sveže iz trgovine, lahko pa tudi zamrznjene. V slednjem primeru predlagam, da so popolnoma odmrznjeni. Sama se rada držim nasveta Nigelle, da je dobro zvečer preden boste naredili to jed prestaviti zrezke iz zamrzovalnika v hladilnik, da se preko noči počasi in lepo topijo. Jaz jih ponavadi nekje dopoldne naslednji dan dam še ven na sobno temperaturo, če se slučajno še niso stopili do konca. Zrezke je namreč priporočljivo še prej malo potolči, da jih stanjšamo. Tako bodo potem bolj dobri pa še hitreje se bodo opekli.

Na olivnem olju nato segrejem olivno olje, na eno stran zrezkov posujem čili in curry ter jih položim v olje na to stran z začimbami. Ko so vsi zrezki na olju, posujem z istima dvema začimbama še drugo stran, dodam pa še kajenski poper. Zrezke počasi popečem na obeh straneh, priporočljivo do zlato rumene barve, nato pa rahlo zalijem, da se na hitro podušijo. Ko voda izhlapi, zrezke še malce popečem, da dobijo lepo barvo, nato pa zalijem s sladko smetano. Sama priporočam tekočo, ker je enostavno boljša za omako. Če pa ne gre drugače, bolj čvrsto razredčim z mlekom. Po okusu še kanem nekaj malega sojine omake. Vse skupaj pustim pol minute do minuto, da povre, nato serviram.

** Hehe, slika zgoraj je prva faza pečenja zrezkov. Končna slika na žalost ni uspela, ker te jedi pri nas prehitro zmanjka, da bi jo sploh imela čas slikati. :) **

Kosilo: Špinača in krompir

Ste kdaj že poskusili v obroku špinače in krompirja pire krompir zamenjati za pečen krompirček ali pa za pommes frites?

Zadeva je blazno dobra in veliko boljša od klasične. Preverjeno! ;)

Pita s skuto in borovnicami

Že dolgo iščem pravilno količino sestavin za količino testa, ki bi zadoščala za okrogel pekač. Vsak poskus do sedaj je pripeljal do preveč testa, katerega sem, seveda, potem dala v večji pekač. Hotela pa sem poskusiti nek ameriški način - saj veste, American Pie. :D

Ampak, kdor išče, ta najde... iz izkušenj se učimo... in vsi podobni in primerni pregovori...

Našla sem ravno pravo količino... no, ja... vsaj za začetek. Recept, katerega sem našla, je sicer fenomenalnega okusa. Za samo testo, vsaj za mojo velikost okroglega pekača, so količine sestavin malenkost premajhne, zato vam tokrat podajam tiste prave.

TESTO:

• 200g pšenične bele moke
• sol (za okus)
• 25g belega sladkorja
• 133g margarine
• 1 celo jajce
• pecilni

V posodo sem dala moko, dodala približno ščepec soli, sladkor in malenkost pecilnega. To najprej enakomerno premešam, nato pa dodam celo jajce in margarino. To slednjo sem vsaj polovico dneva pustila na sobni temperaturi, da se primerno razmehča. Z mehko je namreč veliko lažje delati. Vse dobro pregnetem v gladko testo. Sicer na začetku zgleda kot da se noče zmešati, na začetku je tudi malce trše. Ko pa se začne pod toploto rok margarina topiti, nastane zelo gladko in ravno prav mehko testo. Tega potem za 30 minut spravim v hladilnik, da počiva.

Medtem naredim NADEV. Za to potrebujem:

• 250g skute - manj mastne
• 2 žlici belega sladkorja
• 1 celo jajce in 1 rumenjak
• limonina lupina (po okusu, jaz se ponavadi kar potrudim z ribanjem, ker imam rada, da se v testu ali nadevu čuti)
• 250g borovnice + 1 žlička vanili sladkorja

Borovnice očistim, operem, dodam 1 žličko vanili sladkorja in premešam. Medtem v skuto dodam sladkor, jajce in rumenjak. Naribam še limonino lupinico (vedno, ampak res vedno, rada dam direkt sveže naribano lupinico in ne kupljeno začimbo), cimet in vmešam.

Po 30 minutah iz hladilnika vzamem testo in ga razvaljam. Tega nato namestim v okrogel pekač. Z valjarjem povaljam po robu pekača, da 'odrežem' odvečno testo, katerega bom na koncu uporabila za mrežo preko nadeva. Pripravljen nadev namažem po testu in nato z mrežo preostalega testa okrasim pito.

Pripravljeno pečemo pri 190 stopinjah Celzija približno 30 minut.

Topli sendviči s tunino in sirom

Na tole hitro jed imam dobre in tople spomine. Z njo sem bila seznanjena, ko sem v svojem zadnjem letu študija delala preko študentskega servisa z res super ekipo.

Pa naj jo predstavim še vam...

Potrebujem:

• toast (navaden ali polnozrnat)
• tunino
• sir
  

Na en kos toasta dodam približno eno žličko (ali pa žlico - odvisno od vašega okusa) tunine iz konzerve. Preko tega dam listič ali dva sira in prekrijem z drugim kosom toasta. Ta sendvič vstavim v pekač in počakam, da se popeče.

Brez skrbi, sir se tako lepo stopi okoli tunine, da sploh ni nobenih problemov z njo. Sendvič pa je enostavno božanskega okusa.

Yummie! :))

Bojana, hvala za idejo!! ;))

Testenine s tuno

Včasih pridejo dnevi, ko sem lačna pa se mi enostavno ne da delati nekaj na veliko. Takrat posežem po kakšnih t.i. 'hitrih' idejah, katere, seveda, hitro pripraviš pa še nasitijo ravno prav.

Eden izmed takih obrokov so tudi testenine s tuno. To idejo sem dobila, ko sem se enkrat odločila, da poskusim tunino mešanico za testenine v trgovini. Sicer mi je bila všeč, a se mi je cena zdela malce previsoka. Zato sem poskusila nekaj podobnega ustvariti kar sama doma.

Pri nas imamo kar radi tunino zato je skoraj vedno na zalogi. Odvisno - večinoma so konzerve standardne velikosti, včasih pa tudi tiste ogromne, katere lahko dobiš v kakšni drugi trgovini tujih ponudnikov.

Takole naredim moj obrok.

Potrebujem:

• konzervo tunine (lahko sta tudi dve - odvisno od okusa posameznika) - še vedno jo imam najraje v olivnem olju
• manjšo čebulo
• 1-2 stroka česna
• origano
• sol
• testenine (v bistvu so lahko kakršne koli - polžki, peresniki, školjkice, špageti,...; navadni ali polnozrnati)
• olivno olje (za praženje čebule pri omaki, če nočemo uporabiti olja iz tun, in pa za testenine)
  

Na samem začetku je, seveda, potrebno pripraviti vodo za kuhanje testenin. To verjetno ve že vsak študent, ampak vseeno. Nalijem vodo, solim in dodam malce olja (še vemo, zakaj, dragi študentje - bivši in aktualni? ;) ). Medtem, ko čakam, da voda zavre, na olivnem olju (spet je lahko kar olje iz konzerve tune) prepražim nasekljano čebulo. Ko zarumeni, dodam sesekljan česen, da zadiši. Tu pride na vrsto tuna. Jaz jo tik preden jo dam v posodo z oljem z vilico premešam, da gre narazen na koščke, ker se tako potem lažje meša. Na vročem olju jo na hitro prepražim (spet, da zadiši) in jo nato rahlo zalijem z vodo (ravno toliko, da imam malce omakce). V to dodam origano po okusu, lahko pa tudi kakšno drugo začimbo, ki vam je všeč v kombinaciji z ribami. Malce premešam in pustim, da se rahlo poduši in naredi lepo omakco.

Med tem postopkom voda za testenine že zavre, zato pač dodam testenine in na rahlem ognju (da rahlo vre) pustim, da se skuhajo. Na koncu testenine odcedim in jih stresem v posodo s tunino omako. Vse skupaj zelo dobro premešam in jed je pripravljena.

Kaj pa vem... recimo, da si lahko vse skupaj predstavljate kot lažjo obliko makaronovega mesa oz. 'makaronflajša'.

Dober tek! :))

Vložene paprike polnjene z zeljem

Pred nekaj leti sem pri eni izmed tet prvič poskusila polnjene paprike z zeljem. Zadeva mi je bila tako zelo všeč, da sem se odločila, da jih poskusim narediti tudi sama. In ker je pripravek zelo primeren tudi za ozimnico, sem jo dodala kar pod to oznako.

Recept sem povzela bolj ali manj po knjigi, ki sem jo nekje na začetku poletja opazila med časopisi in sem jo enostavno morala kupiti - Mala srbska kuharica iz te zbirke. Ker so količine subjektivna in relativna zadeva, bom pisala samo v razmerjih, zraven pa bom podala primere.

• glave zelja
• paprike - rumene
• kis za vlaganje
• sol
• sladkor
• črn poper v zrnju
• kumina (cela ali mleta)
• voda

Razmerja (po receptu v knjigi):

• zelje : paprike >> 2 : 1
• paprike : voda >> 1 : 1
• voda : kis >> 1 : 0,5
• voda : zrna popra >> 1l : 10 zrn
• zelje : sladkor : sol >> 2kg : 60g : 2 žlički
• kumina >> po vašem okusu

Glave zelja najprej naribamo, zatem jih nasolimo, nasladkamo, z mamo sva tu dodali še kumino po okusu (ker je pač že nekaj časa navada, da se da na zelje). Dobro premešamo in pustimo zmes stati dve uri, da počije in vse skupaj vpije.


Medtem zmešamo vodo, kis in zrna popra. To zmes na hitro prevremo, zatem pa pustimo, da se ohladi.

Tako imamo dovolj časa, da očistimo paprike (jaz temu pravim kar, da odstranim pokrovčke - pecelj in semena) in jih pripravimo na polnjenje. Po pretečenih 2 urah paprike napolnimo z zeljem in jih naložimo v kozarce. Moja teta, npr., ima navado, da jih raje naloži vse skupaj v eno veliko vedro, ki je namenjeno vlaganju, vse skupaj zalije z vodo in obteži kot bi dala kisati samo zelje. Zelje pa, seveda, že prej nasoli - preden ga polni v papriko. Ko paprike naložim v kozarce, le-te zalijem z mešanico voda-kis-poper ter kozarce zaprem. Če je vse skupaj še malo toplo, priporočam, da se jih zavije v neko blago in jih tako pustimo do naslednjega dne, da se počasi ohladi. Takrat lahko mešanico spravimo.


Kako je paprika uspela, sporočim pozimi. Uff, komaj čakam... :) :) :)