Translate

ponedeljek, 30. avgust 2010

Slivova marmelada

Jap, dnevi se krajšajo, hladijo, sončka je vse manj, otroci gredo spet kmalu v šolo (hihihi, mene tut po malem vleče nazaj v osnovno šolo)... Torej, priprava ozimnice mora biti v polnem teku. Poleg tega, da smo nekaj zelenjave in sadja že pobrali, nekaj že pojedli, nekaj pa jo spravili v zamrzovalno skrinjo, jo bomo, seveda, nekaj tudi vložili. Poleg že prej vloženih paprik in nekaj sproti vloženih feferonov, smo tokrat pripravili tudi kar nekaj domače slivove marmelade. Sicer v dveh delih, ker je še zelo veliko ostalega dela, a jo je v končni fazi zeloooo veliko. Hehe, do naslednje sezone sliv jo bo sigurno dovolj. Jaz sem jo letos delala prvič. Sicer sem kdaj prej že opazovala, a bolj tako na hitro. Letos pa je šlo zares.

Naj prej še enkrat ponovim, da tudi tukaj ne bom pisala točnih količin, ker je to pač odločitev posameznika - pač, koliko marmelade sploh hoče, kako sladka naj bo, kako čvrsta naj bo, ipd.

Potrebovala pa sem:
  • slive (domače in razkoščičene)
  • sladkor
  • želin
  • cimet
  • rum
  • vanili sladkor

Razkoščičene slive sem najprej zmiksala v mešalniku in to dala v večjo posodo. Dodala sem jim sladkor (tega predlagam, da na samem začetku daste po lastni presoji - tako ali tako, če vam ne bo dovolj sladko, lahko med samim vretjem bodoče marmelade sladkor še dodate), cimet, za noževo konico vanili sladkorja ter pokrovček ruma. Dobro premešam in počakam, da zmes zavre, nato dam plin na najmanjšo možno količino in pustim, da počasi vre. Vsake toliko časa zadevo še premešam in, seveda, vmes poskusim, če je dovolj sladka.

Ko zmes po določenem času dovolj povre in postane ravno prav gosta, ji še dodam želin, katerega zmešam po navodilih na sami vrečki. Marmelado premešam in jo z rahlim mešanjem pustim na plinu še kakšno minuto, nato odstavim.

Kozarce, v katere jo bom shranila, najprej 'operem' s toplo vodo in pustim, da se dovolj odtečejo. Priporočljivo je namreč, da vsa voda odteče ven. Če se vam mudi (lahko, da ste kozarce oprali tik pred koncem), kozarce enostavno dovolj dobro stresite nad umivalnikom. Nato jih počasi napolnim z marmelado. Pokrov dobro zaprem in poln kozarec obrnem na glavo, da se zrak premeša. Sama to preverim tako, da se marmelada popolnoma 'odlepi' od dna kozarca. Nato jih obrnem nazaj in ovijem v odejco.



Tako jih pustim stati vsaj kakšen dan, da se primerno sami ohladijo. Hladne nato spravim za zimo.

Če je vse narejeno tako kot je treba, boste po določenem času slišali, da pokrovi (če ste, seveda, uporabili kovinske) začnejo pokati, ker se v kozarcu ustvarja primeren vakuum. Uff, kako je bilo dobro slišati ta pok. :) :) :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...