Pizza polenta

Tolikokrat, ko sem razmišljala, kako bi lahko kdaj pizzo naredila na bolj lahek način... Lahek v smislu, da ne nasiti preveč. Imam jo namreč zeloooo rada, a včasih res nekako presede in se zelooo počasi prebavi. Potem pa sem čisto po naključju našla idejo (in številne različne ter podobne recepte). Ja, in danes je končno prišla na vrsto.

Potrebovala sem:

• 200g instant polente
• voda (3-kratna količina polente)
• olivno olje
• sončnično olje
• sol
• domača paradižnikova omaka
• česen
• šunka
• sir
  
• origano

Nad polento sem se spravila kar kmalu zjutraj. Številni recepti pa tudi moje izkušnje so mi do sedaj pokazali, da mora polenta vsaj 30 minut stati, da se dovolj ohladi in posledično strdi. Tako sem najprej v posodo nalila trikratno količino vode (200g instantne polente sem nasula v posodo, pač pogledala do kje sega in to mero uporabljala za količino vode x 3), jo solila in ji dolila malo olivnega olja. Ko zavre, zmanjšam ogenj ter postopoma vkuham polento. Mešam toliko časa, da se dobro zgosti, potem pa še kakšno minutko do dve, da se ravno prav skuha. Še vročo (in posledično tudi tekočo) vlijem v pekač, katerega sem predhodno namazala s sončničnim oljem. Polento lepo razporedim po pekaču in pustim, da se ohladi. Sicer je baje dovolj 30 minut, sama pa sem pustila, da stoji nekje od 9.30h do 11h.



V tem času, seveda, pripravim vse potrebno za pizzo. Šunko narežem na tanke kose, sir naribam, česen pa olupim, nasekljam na manjše koščke ter ga vmešam v paradižnikovo omako, da slednja pobere kar nekaj okusa.

Ko se polenta dovolj strdi, jo vstavim v pečico, katero sem prej ogrela na 200 stopinj Celzija. Pečem jo najprej samo približno 25 minut oziroma, da počasi začne rjaveti.

Nato jo vzamem iz pečice in jo obložim po naslednjem vrstnem redu - paradižnikova omaka s česnom, šunka, nariban sir ter origano.



Takšno pizzo vstavim v pečico še za približno 15-20 minut - odvisno od tega, kako močno želite, da se zapeče.



Okus je fenomenalen, na koncu obroka pa se ne počutiš, da si napolnjen do zadnjega kotička.



Res super recept!

Opombe!!

• Na samo polento lahko po vašem lastnem okusu dodajate, kar želite - zelenjavo, kakšno drugo vrsto mesa, ipd.
• Sami polenti lahko že v osnovi dodate kakšno začimbo in ji tako spremenite okus ali ji ga celo zboljšate.
  

Tunini polpeti a.k.a. Tuna burger

"Kaj bi pa danes za kosilo kuhali?"
"Ne vem... Kaj bi pa ti?"
"A bi ribe?"

Ob tem pogovoru sem se spomnila na jed, katero že res dolgo obljubljam. Pri nas imamo namreč zelo radi polpete oz. "faširaje" (kot se reče pri nas). Sicer jih večinoma delamo iz mešanega mletega mesa (goveje-svinjsko; 50/50), enkrat vmes smo uporabili tudi puranje. Zakaj, torej, ne bi tokrat poskusili nekaj drugačnega? Sicer je pri nas praksa, da se v maso da kruh, katerega smo prej namočili, potem pa dobro oželi. Tokrat sem posegla po drugem načinu. In, seveda, spet drugem mesu. Uff, dobro je bilo!

Potrebovala sem...

• 500g-ska pločevinka tune (vsebovala je nekaj čez 400g tunine)
• šopek peteršilja
• 1 jajce
• čebula - po okusu posameznika
• česen - po okusu posameznika
• krušne drobtine - po potrebi
• olje

Tuni sem najprej odcedila olje, v katerem je bila konzervirana. To isto sem potem uporabila tudi za nadaljnjo pripravo. Na olju tako najprej prepražim čebulo in česen ter pustim, da se rahlo ohladita. Tačas nasekljam svež peteršilj, dodam jajce in čisto na koncu še prepraženo čebulo in česen. Maso začnem mešati tako, da jo stiskam in vsakič znova pustim, da gre skozi prste. Na takšen način jo je namreč najlažje res enakomerno premešati. Postopoma dodajam drobtine. O količini tu ne bom pisala, ker je ta vrednost res odvisna od večih dejavnikov. Naj povem samo tako, da jih je dovolj takrat, ko vidimo, da se masa začne počasi sprijemati skupaj. To namreč pomeni, da bomo lahko delali polpete. (Mimogrede, sama jih nisem uporabila veliko, ker sem kmalu dosegla to točko priprave)

Iz mase postopoma naredim več kroglic, katere nato sploščim. Pečem na segretem olju na srednje močnem ognju.




Opombe!!

• Polpetki se spečejo res hitro zato ne priporočam, da zraven delate še kaj drugega.
• S samo maso bodite ob oblikovanju nežni, ker se drugače lahko polpeti čisto prehitro 'lomijo' in razpadejo. Ko so enkrat zapečeni, ta problem ni več prisoten.
• Zgornjim sestavinam lahko po lastnem okusu in presoji dodate še številne ostale začimbe.
  

Ribezovo polnilo za ribezov zavitek (štrudelj)

Na samem začetku moram priznati, da v otroštvu nisem bila prevelik oboževalec ribeza. Ne vem, enostavno mi ni bil všeč okus. Pri nas smo ga vedno imeli veliko, mene pa kar ni bilo mogoče prepričati, da bi užila vsaj eno jagodo tega sadeža.

Odkar kuham sama in sem v tem našla res izjemen užitek, se je moj okus popolnoma spremenil. Ja, prej sem že omenjala, da nisem marala buč. Ne ravno zaradi istega razloga, a, ja, tudi ribez mi ni bil ravno po godu. Letos pa sem nekako kar komaj čakala, da vidim, kako izpade ribezov štrudelj. Rezultat? F.e.n.o.m.e.n.a.l.n.o. Pa ne zato, ker sem ga naredila jaz. Ampak ker je enostavno super okus!

Uporabila sem, seveda, vlečeno testo po tem receptu. Za polnilo pa je potrebno naslednje:

• sveže nabran ribez (pri meni je bila kombinacija rdečega in črnega)
  
• sladkor
• vanili sladkor
• cimet

Postopek je res čisto preprost. Ribez enostavno dobro operem in odcedim. Sama namreč v takih primerih ne maram odvečne vode, ker vzame preveč arome kasneje dodanih arom. V sadje dodam sladkor, vanili sladkor in cimet - vse, količinsko gledano, po lastnem okusu. Dobro premešam in pustim nekaj časa stati, da ribez pobere dovolj arome.

Naj omenim samo še to. Ker v take zavitke najraje ne dodajam skute*, takoj na razvlečeno testo dam malo na maslo porjavelih drobtin. Dajo namreč super okus in teksturo sami sladici.

Na te drobtine pa enakomerno nanesem mešanico skupaj s tekočino, ki nastane ob stanju.
-----------------------------------------------------------------
*Skuto sicer obožujem. Je pa res nekaj stvari:

1. Najbolj pomembno dejstvo je to, da imam ravno zaradi tega rajši štrudelj s samo skuto in posutimi rozinami. Yumm!!
2. Skuta je že sama po sebi zelo nasitna, v kombinaciji s sadjem pa naredi sladico res res RES zelo nasitno. Vsaj zame.
   
3. Zavitek najraje jem takoj toplega. Opažam pa, da mi topla skuta, kljub temu, da obožujem tudi tako, očitno naredi nekaj narobe v želodcu, saj mi je potem blazno hudo. Tako, ko delam zavitek s skuto, raje počakam, da se ohladi in nato jem takšnega.
   

Popečene bučke

Jaaaa, spet bo čas za bučke. Pri nas so že zasejene - letos več vrst! :) :) Eno (Butternut Squash) sicer še lepo prosim, da zraste, ampak sem optimist.

Tokrat sem si po dolgem času zaželela Zucchini bučke. Na začetku meseca sem jih v Moravskih toplicah jedla pripravljene na čisto preprost način. Bila sem res res res navdušena nad njimi, zato sem jih enostavno morala pripraviti tudi sama.

Potrebovala sem:

• 4 manjše Zucchini bučke
• olivno olje
• sol
• vegeta
• česen v prahu

Vsako bučko najprej operem. Nato jih najprej po dolgem prerežem na pol, te polovice pa še na cca. 2 cm dolge kose. Te slednje obrnem za 90 stopinj in jih narežem še na 2-3 mm debele lističe. Vse te popečem na dobro segretem olivnem olju. Ko se že rahlo prijemajo posode (po tem, ko so že oddale vodo in je ta prav tako že izhlapela) in že res lepo zadišijo, dodam sol, vegeto in česen v prahu (vse te začimbe, seveda, dodate po svojem okusu). Dobro premešam in nekaj sekund še pustim pražiti. Takrat tudi začimbe lepo zadišijo, kar je znamenje, da je jed končana.

Njami, njami, še bi, mami!

Piščančji zrezek v gorčično-čebulni omaki

Včeraj sem čistila zamrzovalno skrinjo in našla piščanca. Ja, perutnine tudi že zelo dolgo nismo jedli. Lušte pa... uff! Tako je bila takoj ideja za današnje kosilo.

Potrebovala sem naslednje:

• 4 piščančji zrezki
• vegeta
• čili
  
• curry
• olivno olje
  
• 1 srednje velika čebula (lahko tudi večja)
• česen v prahu
  
• suho belo vino - jaz sem uporabila Malvazijo
• voda
• 1 polna žlička gorčice

V zrezke najprej vtrem vegeto, curry in chili po eni strani. S to stranjo navzdol jih postavim na segreto olivno olje. Zgoraj omenjene začimbe nanesem še na drugo stran. Meso z obeh strani popečem. Nato jih vzamem iz posode.

Na istem olju nato popražim čebulo, da lepo porjavi in zadiši, ter dodam česen v prahu. Ko zadiši tudi ta, zrezke vrnem v posodo ter jih za nekaj sekund z obeh strani ponovno segrejem. Nato zalijem z vinom toliko, da je 3/4 zrezka potopljenega. Posodo pokrijem in pustim, da se vino pokuha. Ko tekočine zmanjka, zrezke zalijem še z vodo (toliko, da so celi potopljeni) in počakam, da zavre. Zmanjšam ogenj, zrezki pa naj nekaj časa rahlo vrejo. Nekje med samim vretjem dodam še gorčico in še nekaj časa pustim kuhati (5-10 minut) v pokriti posodi.

Meso tako postopoma vpije vino, kar mu poleg začimb da super okus, voda pa poskrbi, da meso ni suho.

Res res res za prste obliznit!

(In, ja, spet se moram opravičiti, ker ni slik. Perutnina pri nas res čisto prehitro gre - preden jaz privlečem fotoaparat, hehe. Bom poskusila kdaj naknadno dodat slikce.)

Limonine kocke za vodo z okusom limone

Ste ljubitelj/ica vod z okusom? Mogoče vode z okusom limone? Jaz sem pred leti na takšen način začela piti vodo. Čisto na začetku se je pojavila ravno s tem okusom. Glede na to, da čez dan spijem zelo veliko tekočine, je takšna voda zame zelo osvežilna. Sicer že zelo dolgo za žejo in hidratacijo telesa pijem samo vodo, ker me takšna res najbolj odžeja. Včasih pa enostavno paše tudi z limono.

Sem pa že kar nekaj časa nazaj prenehala kupovati takšno vodo v trgovinah. Zakaj? Največ jih ima dodan sladkor, ki okus (vsaj zame) popolnoma uniči. Če pa že tega ni, so pa, seveda, dodani drugi konzervansi, kateri pa enostavno ne morejo skriti okusa po kemikalijah. Še tista verzija, ki je bila popolnoma po mojem okusu, ni več na voljo. Tako jo najraje naredim doma. Sicer obožujem limonado - ja, spet naravno, iz pravih limon! A včasih enostavno paše le rahel okus po teh res okusnih citrusih.

Poskusila sem jo narediti že na več načinov pa mi nekako sploh ni uspelo ujeti pravega okusa - takšnega, da mi bo res všeč in da v končni fazi ne bo limonada.

In, wham! Kar naenkrat ideja! Saj mogoče ni nova. Mogoče jo kdo že pozna. Ampak naj jo vseeno delim za vse tiste, kateri pa jo mogoče ne.

Potrebovala sem...

• 3 limone (kar velike in, yes!!, zelooo sveže ter polne soka)

Količina je spet, seveda, odvisna od vsakega posameznika - pač, koliko tega dejansko hoče narediti.

Limone enostavno ožamem, sok pa nalijem v posodice za led. Ja, v posodice za led.



Tako zamrznjene potem, količinsko gledano, po želji dodamo v kozarec ali steklenico vode. Pijačo tako prijetno ohladi, pa še okus da.

Reeeees enostavno in hitro, a ne?