Translate

sobota, 11. december 2010

Vlečeno testo

Bolj in bolj opažam v trgovinah, da se danes vse kupuje. Tudi slaščice in samo testo za slaščice. Res ne razumem, zakaj, in vsakič znova sem razočarana. Doma narejeno testo je sigurno veliko boljše in sploh ne vzame veliko časa. Tudi če se vam mudi.

Zato sem se odločila, da z vami delim svoj recept za to testo. Resnično je preprost, način je res hiter, testo pa je fenomenalno.

Pri nas namreč velikokrat delamo razne zavitke (štrudle), štruklje ali pa burek. To testo namreč lahko uporabite za vse to, sigurno pa še za kakšno drugo idejo.

Potrebujem pa tole:
  • 300g moke (lahko je bela, polnozrnata, črna - preizkušajte ;) )
  • 1 čajna žlička olja (sončnično ali po vašem okusu)
  • 1 čajna žlička kisa
  • 2 ščepca soli
  • mlačna voda (ne vroča!)
Postopek pa je resnično preprost. Toliko, da testa sigurno ni potrebno kupiti v trgovini.

V posodo nasujem moko, posolim (cca. 2 ščepca, a ne prevelika), dodam olje, kis in začnem mešati z vilico. Nato počasi dodajam vodo in redno mešam z vilico. Sami lahko opazite, kdaj bo ta mešanica ravno prava, da začnete zadevo mesiti z roko. V končni fazi mora biti testo ravno prava mešanica mehkobe in trdote. Ne sme biti premehko, ker imate potem lahko probleme pri vlečenju testa. Testo namreč v tem primeru leze nazaj. Naj samo opomnim, da se vseeno lahko naredi, da malo leze nazaj, zato se ne prehitro ustrašiti. Bodite vztrajni. Slej ali prej se bo ustavil. :)

Ko ga do konca zmesim, malo kopico testa naoljim po celotni površini, pokrijem s servetom in ga pustim na sobni temperaturi počivati približno 3o minut. Načeloma tu ni preveč skrbi, da bi testo predolgo stalo. Če pač nanese tako, da testo dlje stoji oz. počiva, je dejansko še boljše.

Po 'počitku' ga na pomokani površini razvaljam in na koncu še razvlečem počasi in nežno z rokami čimbolj na tanko.

Na njega potem lahko daste kar koli vam je pač všeč. Lahko so to naribana jabolka za jabolčni zavitek, češnje, kakšno drugo sadje (pri kakršnem koli sadju imam sama navado, da stopim nekaj masla oz. margarine in na tem porjavim krušne drobtine - to potem namažem direktno na testo, potem pa na to dodam sadje), skuto oz. skutno mešanico (sladko ali slano), meso, zelenjavo, itd. Let your imagination run wild!! ;)

Tole je eden izmed rezultatov - tokrat zvit kot burek, v resnici pa je češnjev zavitek. Njamsi!

Domača gobova juha

Odločila sem se, da z vami delim tudi recept za domačo gobovo juho, katero sem že omenjala prej pod 'kratki namigi'.

Ker sem si jo zaželela ravno včeraj, sem se odločila, da jo danes po dolgem času naredim za kosilo.

Tole sem potrebovala:
  • 2 velika krompirja
  • gobe (nekako so mi tu najbolj všeč štorovke)
  • 1 por
  • 2 stroka česna
  • 1 manjša čebula
  • 2 srednje velika korenja
  • zelena, peteršilj, šetraj, lovorjev list
  • sol, vegeta, poper, zelenjavna kocka
  • moka, sladka paprika, olivno olje
  • 1 polna žlička paradižnikovega koncentrata
  • ( lahko tudi koleraba )
Najprej solim vodo in jo dam na ogenj. V njo dodam gobe, 1 lovorjev list, zeleno, peteršilj in šetraj ter pustim, da počasi vre.

Na olivnem olju prepražim čebulo, por in česen. Dodam narezano korenje (in kolerabo) in na kocke narezan krompir. Vse skupaj dobro prepražim. Sama rada zelenjavo za juho dobro prepražim, ker da juhi kasneje res boljši okus. Nato dodam moko, sladko papriko, dobro premešam in zalijem s toplo vodo (!! glej opombe spodaj !!). Vodo z gobami in začimbami prelijem k zelenjavi. Solim, popram, dodam vegeto in zelenjavno kocko ter pustim spet nekaj časa vreti.

Čez čas poskusim krompir, če je dovolj skuhan. Ko dejansko je skuhan, dodam še polno žličko paradižnikovega koncentrata. Dobro premešam in pustim vreti še cca. 5-10 minut. Poskusim in po potrebi še dodatno začinim.

Opombe!
  • Ko prepraženo zelenjavo zalijem z vodo, mora obvezno biti TOPLA. Ne sme biti mrzla, ker bo zaradi tega zakrknil krompir, ki se je medtem že dovolj segrel. Prav tako pa ne sme biti vroča, ker bo škodila moki.
  • Preden dodam paradižnikovo mezgo, mora OBVEZNO krompir že biti dovolj kuhan. Kislina v koncentratu namreč zaustavi kuhanje, krompir pa postane trd.

petek, 10. december 2010

Segedin

Nekaj časa je bilo tišine. Bila sem namreč cel november čisto zaposlena. Ampak uspešen je pa bil! To je glavno! :)

In ker se počasi približujejo prazniki, bomo spet začeli peči. Uff, moja domišljija že teče maratone! :) Ampak o tem kasneje - ko bo čas za to.

Že nekaj časa imam močno željo po kislem. Pri naši hiši namreč obožujemo kislo, sploh kislo zelje. In ker smo bili proti jeseni pridni in smo ga pripravili za ozimnico, ga sedaj lahko papcamo. Njamsi! Tako je včeraj zvečer padla ideja, da bo danes za kosilo Segedin. Tokrat sem ga prvič naredila sama.

Potrebovala pa sem:
  • 1 srednje velika čebula
  • 3-4 veliki stroki česna
  • 4 srednje debeli goveji zrezki
  • sol, poper, vegeta
  • moka, sladka paprika, voda, paradižnikov koncentrat
  • suho meso ali prekajena klobasa
  • kislo zelje
  • kumina, lovorjev list
  • olivno olje
V večjo posodo (pri nas ponavadi naredimo za večkrat, ker se takšna jed ne splača delati za enkrat - nekako ne pride tako dobra) nalijem vodo, solim in dam na plin. Medtem narežem kislo zelje (če delam z glavami kislega zelja; v nasprotnem primeru pa je tako ali tako že narezano) in ga dam v vrelo vodo (načeloma tudi ni nič narobe, če ga dam preden zavre). Dodam lovorjev list (ne glede na količino končnega izdelka je priporočljivo dati manjšo količino, saj je lovorjev list zelo aromatičen - princip 'less-is-more') in kumino. Zmanjšam ogenj in pustim, da počasi vre.

Na olivnem olju prepražim nasekljano čebulo (da zarjavi) in dodam česen. Goveje zrezke narežem na kocke poljubne velikosti (priporočam, da niso prevelike, ker se bo meso tako hitreje skuhalo) in jih dodam čebuli in česnu. Medtem, ko se meso praži, dodam sol, poper in vegeto - želim namreč, da meso vpije nekaj okusa teh začimb še preden naredi rahlo skorjico. Ko res lepo zarjavi (takšno da namreč še boljši okus kasneje), dodam moko in sladko papriko ter dobro premešam. Zalijem z mrzlo vodo in dodam zelo polno čajno žličko paradižnikovega koncentrata. Dobro premešam, da se le-ta dobro zmeša s tekočino. Če je pregosto, dodam še vode. Nekaj minut pustim vreti, medtem pa na kocke narežem še suho meso (ali prekajeno klobaso). Tega vmešam v paradižnikovo omako, premešam in vmešam v kislo zelje, ki je ves ta čas počasi vrelo. Dobro premešam in pustim vreti še cca. 20 minut. Po tem času poskusim, če je meso že dovolj mehko in če je celotna zadeva dovolj začinjena.



Opombe!
  • V originalu se uporablja svinjsko meso. V tem primeru prekajeno meso ni potrebno dodajati - svinjsko meso ima namreč samo dovolj arome. Je pa res težje prebavljivo.
  • Ko zalijemo meso, na katerem je že dodana moka, mora biti voda obvezno MRZLA - v nasprotnem primeru se lahko naredijo nepotrebne kepe.
  • Pri večini stvari zgoraj nisem omenjala dejanskih količin (količina suhega mesa, moke, ostalih začimb, vode, kislega zelja), ker je spet stvar okusa vsakega posameznika.
  • Kislo zelje, ki je kisano doma (včasih tudi kupljeno), je pred samim kuhanjem potrebno preprati, da Segedin ne bo prekisel. Lahko pa se znajdemo tudi tako, da ga že dejansko damo kuhati. Ko nekaj časa vre, poskusimo vodo; če je prekisla, vodo odlijemo in nalijemo novo ter spet damo na ogenj (seveda, skupaj z zeljem).

sobota, 30. oktober 2010

Tatarska omaka - domača

Nekako sem že ves čas mnenja, da je prava tatarska samo tista, katero se naredi doma. Preprosto zato, ker mora mora mora (!!) biti narejena po okusu posameznika. Ta pogoj pa 'trgovinske' ne izpolnjujejo.

Tooooorej...

Potrebujem:
  • majoneza (jaz osebno vedno izberem Hellmanns, ker ni premastna in je ravno prav aromatična)
  • kisla kumarica (1 dokaj velika)
  • mala čebula
  • česen (po okusu posameznika)
  • peteršilj (obvezno svež - je boljši)
  • poper, sol, kis, belo vino (ali sok limone)
Pri tem ni drugega kot da se vse skupaj dobro zmeša. Poudarila bi samo naslednje:
  1. majoneza - količina je čisto po izbiri posameznika in samih potreb
  2. kumarica se nariba na manjši ribežen
  3. čebula se prav tako nariba na manjši ribežen
  4. česen - stroki se, seveda, olupijo in operejo, nato pa se stisnejo (npr. s takšno napravco) v majonezo
  5. peteršilj - sesekljamo na drobno
  6. poper in sol - po okusu posameznika
  7. kis in belo vino (ali sok limone) - tu upoštevam samo gostoto mešanice, ko enkrat vse skupaj že zmešam (tu še brez kisa, vina ali soka limone), dodam pa kis in vino v vsakem primeru - za okus vsaj, če že ni potrebno za redčenje
** Sama priporočam uporabo belega vina prej kot sok limone. Sicer imam limone zelo rada, a mi nekako ne dajo tistega pravega okusa v tej prilogi.


** Tatarsko omako priporočam, da se naredi prej in da potem nekaj časa stoji v hladilniku. Tako se potem primerno ohladi pa še vse prave okuse 'pobere' iz vseh dodanih sestavin.

Ocvrt sir

Za tale recept sem se odločila, da ga dodam zaradi nekaj koristnih nasvetov. Skoraj prepričana sem, namreč, da ni med vami človeka, ki ne bi poznal te jedi. Sicer je zadeva zelo kalorična, a kljub vsemu blazno dobra. Enostavno pa nima pravega okusa, če ni zraven tatarske omake - obvezno narejene doma! Uff! :)

Potrebujem torej
  • cca 500g sira (po izbiri - sama ponavadi izberem Ementaler),
  • krušne drobtine,
  • moko,
  • 2 jajci,
  • sol, kajenski poper, vodo.
Na samem začetku si v tri različne posode pripravim krušne drobtine, moko in pa jajci. Kako slednje pripravim? Takole:

Jajce
Strem obe jajci, malce solim, po okusu dodam kajenski poper (lahko je načeloma tudi navaden, črni), dodam žličko mrzle vode in z vilico jajci dobro stepem.
--------
Sir narežem na poljubne kose. Najprej jih namočim v moko, nato dobro v stepeni jajci in nazadnje še v krušne drobtine.

** Tule se pojavita prva dva namiga:
  1. Sir je eno izmed živil, ki prvič ne 'sprejme' dovolj jajc in drobtin (tako kot recimo hrenovke, če jih želite ocvreti). Zato je priporočljivo po prvi rundi paniranja zadevo vrniti nazaj v jajci in še enkrat v drobtine. Narediti mora dobro skorjico, da ne bo prehitro stekel na vročem olju. To je prvi pogoj, da ne bo tekel. :)
  2. Priporočam, da prvo rundo popolnoma zaključite z vso količino sira in šele nato vse še enkrat vrnete v jajci in drobtine. Preprost razlog - le tako boste lahko videli, če bo ostalo dovolj jajc. ;)
Na plin dam najprej posodo in jo dobro segrejem. Šele na toplo dodam olje in počakam, da se tudi ta dobro segreje. (**Spet namig >>) To je drugi razlog, ki bo preprečil, da sir ne bo stekel na vročini. :)

In še **zadnji glavni namig, ki pomaga, da sir ostane v prelepi obliki in barvi. Dovolj namreč je, da se sir popeče na vsaki strani po nekaj sekund. Ja, pravilno ste prebrali - NEKAJ SEKUND. Tako ali tako je surovo samo jajce, in s tem rizično za okužbe, katero pa na vročini zelo hitro zakrkne. Poleg tega pa na tak način sploh ne vpije veliko olja, kar je še boljše za tako nasitno jed.
-------------------------------------
** In še en namig: Če se odločite ocvrt sir, potem ko ga vzamete iz olja, dati na papirnato brisačko, da popije odvečno olje, ga tam ne pustite predolgo. Če je slučajno kje malo sirčka začelo teči, se lahko ob ohladitvi zelo nepriročno prilepi na brisačko - zelo neokusno!


Zasavski glažarski 'Krumpatoč' ali krompirjevi zrezki

Meni je sicer tole že čisto splošen recept, ampak super jed. Ugotavljam pa, da so tudi takšni, ki jedi še ne poznajo. Zato z vami delim še tega. Nekaj zasavskega, da bomo bolj avtohtoni. ;)

Sam recept sem dala tudi pod oznako 'priloge', ker se dejansko lahko uporabi tudi kot to. Jaz osebno ga imam rada kar samega. Yummie!

Torej...

Potrebujem:
  • 6-7 krompirjev neke normalne velikosti
  • 2 jajci
  • 3/4 šalice moke (tole je sicer odvisno od situacije, se pravi - po potrebi; šalica, katero jaz ponavadi uporabim, je malce večja šalica za kavo, ampak, pazi ! ne za čaj !)
  • čebula in česen (po okusu posameznika)
  • olje (sicer spet priporočam olivnega, ker se ta jed zna kar hitro preveč napiti olja)
  • sol, vegeta, poper, sesekljan peteršilj (začimbe so, seveda, lahko po okusu posameznika)
  • ** lahko dodate tudi šunko narezano na kocke, nariban sir, ipd.
Krompir olupim in naribam. Najprej ga nasolim, premešam in z rokami malce pretlačim. Sama ga najraje dam na večje cedilo, tega pa v malce večjo posodo, in ga pustim približno 5 minut stati. V tem času bo namreč oddal kar nekaj vode, sol pa bo temu še bolj pripomogla.

Medtem pripravim vse ostale sestavine. Nasekljam čebulo in česen ter ju na olivnem olju prepražim, da lepo zarjavita in zadišita. Sesekljam še peteršilj in pripravim 2 jajci, moko in ostale začimbe. Preden vse to dodam krompirju, le-tega še enkrat ožamem. Nato najprej dodam začimbe, dve jajci in vse lepo zmešam/pregnetem z rokami. Jap, je poc, ampak mislite samo na to, da bo potem zeloooo dobro. :) Kot zadnje pa postopoma dodajam še moko.

Enakomerno zmešano zmes nato postopoma oblikujem v posamezne zrezke (z rokami; najprej kroglice, potem to sploščim) in dam peči na vroče olje. Pustim, da se lepo zabarva.


Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...